Ni ni prepozno, a ni več ni časa za pasivno opazovanje dogajanja v BiH!

Piše: Ernad Metaj

---

Skrajnji je čas, da probosanske stranke okrepijo interakcijo z akademsko skupnostjo in državljani, da bi sprožile ukrepanje, ki bo izvajalo dodaten pritisk na mednarodne, a predvsem domače politične akterje. Tako smo danes slišali množico mnenj, da bi bilo treba prekiniti vsa pogajanja o volilnem zakonu in spremembi ustave BiH, dokler se ne odblokirajo institucije BiH.

Državni poslanec SDA Šemsudin Mehmedović v tem smislu poudarja, da bi nadaljevanje pogajanj pogojil z umikom Deklaracije SNSD, sprejete na Palah. V tej Deklaraciji je SNSD jasno izpostavil zavezanost k aktivaciji „pravice do samoodločbe“, če ne dobi svoje vojske in pravosodja. Za Mehmedovića ima to značaj napovedi vojne. Po njegovem mnenju ima SNSD pri tem podporo HDZ in Hrvaške, katere predsednik poskuša BiH vleči v pogajanja s sosednjimi državami, ki so v devetdesetih izvedle agresijo na BiH.

- Če Dodika ne prisilimo, da umakne Deklaracijo SNSD, je to jasno sporočilo Bošnjakom in probosanskim silam, naj ponastavijo svoja stališča in se jasno postavijo do situacije ter zaščitimo državo BiH, je zapisal Mehmedović.

Tisti, ki so proti delitvam, za mir in dogovore v institucijah BiH, morajo končno pokazati, da imajo moč kaznovati vse tiste, ki bi rušili državne institucije, pri tem pa debelo zaračunavali svoje nedejavnost. 

V tem pogledu bi zbiranje množic pred strankarskimi središči, premoženjem tistih, ki promovirajo delitve in secesionizem, bilo sporočilo moči in enotnosti, potrebne za spoštovanje s strani mednarodnih akterjev, na drugi strani pa jasen pokazatelj, da se ve, kdo so krivci za stanje v BiH. 

Ni prepozno, a ni več časa za pasivno opazovanje dogajanja v BiH.

Po prvem krogu pogajanj s predstavniki ZDA in EU bi lahko rekli, da so politične sile, ki želijo funkcionalno in enotno državo, presenetile mednarodne predstavnike z odločnostjo, da bodo tokrat branile načela, ki ne bodo dovolila nadaljnje delitve BiH. 

V tem pogledu je celo prišlo do skupnega stališča NIP, ki je javno nagibal v smeri izpolnjevanja nerealnih in za državo nevarnih zahtev HDZ, s predsedujočim Predsedništva BiH Željkom Komšićem.

Sile, ki ne želijo delitve države, so naredile prvi, pomemben korak, a za končno zmago bo potrebno veliko več. Eden od načinov je, da se na Deklaracijo SNSD odgovori s skupnim dokumentom vseh strank, ki želijo ohraniti BiH, v katerem bi se opredelil minimum, pod katerega se ne sme iti.

Nujno je okrepiti diplomatske in lobistične dejavnosti, s katerimi bi se izničila na začetku očitna prednost sovražnikov BiH, podprta z močno politično podporo iz Hrvaške in Srbije. 

V tej podpori se pogosto, zlasti iz Hrvaške, prestopa meja diplomatske korektnosti, ampak gre tudi globoko pod moralne standarde, na katerih temelji moderna civilizacija. Tako se je treba s tistimi, kot je hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki čuti pieteto do vojnega zločinca Slobodana Praljka, nima pa je do njegovih žrtev, temveč jim javno sporoča, da naj bodo hvaležni Hrvatom, ker tudi oni niso storili genocida, postaviti odločno in brezkompromisno.

V tem pogledu je dobro, da bo predsedujoči Predsedništva BiH Željko Komšić v trenutku, ko predsednica RS Željka Cvijanović lobira po ZDA, vendarle imel priložnost govoriti z veliko resnejšimi in pomembnejšimi mednarodnimi predstavniki. V tem pogledu je simbolično pomembno, da je Komšić v isti družbi s predsednikom ZDA Joeom Bidenom, premierji in predsedniki drugih držav. 

Vsak stik, ki ga Komšić tam vzpostavi, napoveduje pa se tudi možnost srečanja z Bidnom, je pomemben za BiH. V tem trenutku je pomembno tudi srečanje predsednika SDA Bakirja Izetbegovića s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom brez predsednika Srbije in Hrvaške.

Z diplomatsko ofenzivo tistih, ki želijo normalno BiH, bi bilo treba začeti že zdavnaj, saj bo civiliziran svet, podobno kot Nemčija, ki naj bi nagradila zanikovalca genocida v Srebrenici, popravil svoja stališča, ko jih z argumentacijo prepričate, da je to nujno. 

Pomembno je nadaljevati z dejavnostmi prebujanja zavesti pri evropskih poslancih, da s svojim angažmajem izvajajo pritisk na institucije EU, da bi te končno začele braniti lastne vrednote v BiH. 

Zahteva evropskih poslancev po sankcijah za Milorada Dodika je pokazala, da ima BiH prijatelje v EU, in zdaj je obveznost vseh domoljubnih sil v naši državi, da širijo mrežo tistih, ki bodo razumeli, kaj se v resnici dogaja v BiH.