
Piše: A. Čorbo-Zećo
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen bo 22. januarja na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini. Portal Istraga.ba izve, da ona in drugi uradniki EU razpravljajo o možnosti, da skrajšajo seznam 14 prednostnih nalog Evropske komisije, ki so bile postavljene kot pogoji pred Bosno in Hercegovino v procesu integracij.
Takoj po objavi te novice je ponovno zavladala evforija, enaka tisti, ko smo dobili status kandidatke, ali po poročilu o BiH, za katerega so politiki v BiH (tisti na oblasti) trdili, da je najboljše doslej!? Seveda je vse to daleč od resničnosti, še posebej zaradi nesoglasij znotraj Evropske unije, zato skrajšanje zahtev BiH na njeni poti v Evropsko unijo ne bo veliko pomagalo.
Za tiste, ki pozabljajo, vas bomo spomnili na Madžarsko ali Nizozemsko, ki je popolnoma jasna glede širitve EU, oziroma morebitnega pristopa BiH v to skupnost.
Po poročilu Evropske komisije so akterji državne oblasti, zlasti sarajevska trojka, evforično sporočili, da je bil to zgodovinski dan, od takrat do danes nismo premaknili niti za en korak, saj državni parlament ni bil sposoben sprejeti niti zakona o preprečevanju pranja denarja.
Nizozemska politika je jasna, država kandidatka mora izpolniti pogoje, šele nato sprejeti naslednje korake.
"Država kandidatka mora izpolniti vse pogoje, preden se lahko sprejme naslednji korak v procesu pristopanja. V tem procesu Nizozemska ostaja zavezana partnerica, ki podpira države kandidatke pri njihovih reformnih procesih," so že prej Patriji povedali na nizozemskem zunanjem ministrstvu.
Kaj potem pomeni skrajšanje seznama prednostnih nalog za BiH, če sami nismo sposobni izbrati tisto, o čemer se lahko dogovorimo, in je očitno, da trenutno ni stične točke, čeprav nas oblast prepričuje drugače.
Vse manj je optimizma glede na to, da prihajajo pogajanja o volilni zakonodaji BiH, v preteklem obdobju pa je bil to goreč problem, zdaj pa še večji, saj tudi Republika srbska načrtuje sprejetje svoje volilne zakonodaje!
Etnični koncept konstitutivnosti v razviti zahodni civilizaciji in Evropski uniji ne obstaja, zato se mora Bosna in Hercegovina kot kandidatka prilagoditi tem vrednotam, vendar je z zahtevami HDZ in Dragana Čovića težko uresničljivo.
Neprimernost samega Bruslja je dodatna zanka okoli vratu BiH in njene poti v EU, obiski uradnikov v Bosni in Hercegovini pa ne prinašajo nič konkretnega, saj ne glede na to, koliko znižujejo merila za vstop BiH v EU, je dejstvo, da čeprav obstaja soglasje za EU integracije, trenutno ni teme ali vprašanja, ki bi ga vladajoče stranke brez blokad in pogojevanja sprejele in približale BiH Evropski uniji.
In še vedno obstajajo države članice EU, ki so jasne v svojih zahtevah - ni širitve brez izpolnjevanja vseh pogojev, in te države imajo pravico do veta, zato je pametneje imeti trdno tla pod nogami, kot pa leteti v oblakih z upanjem, ki zadnje umre.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija























