Ne Bakirjev, ne Mladenov, ne Draganov...

Petdeset članov politične, pravne in akademske skupnosti je soglasno odločilo - država Bosna in Hercegovina gre v postopek revizije sodbe, s katero je pred 10 leti Meddržavno sodišče v Haagu obsodilo Srbijo zaradi kršitve Konvencije o genocidu, piše Patria. 

Vrhunska strokovna ekipa, na čelu katere je nekdanji ameriški veleposlanik za vojne zločine David Scheffer, je na posvetovanju v sarajevski Vijećnici predstavila veljavno argumentacijo in podala izrecne pojasnitve, po katerih je bil sprejet sklep, da naj član Predsedstva BiH Bakir Izetbegović, ki je po zakonu edini pristojen, naslednji teden podpiše vlogo za revizijo sodbe.

Ni bilo treba dolgo čakati, da so se oglasili Dodik, Vukota, Mladen eden, pa Mladen drugi. Indikativno je, da najhujše grožnje Izetbegoviću prihajajo iz njegovega Banja Luke, medtem ko iz sosednjega Beograda premier Vučić pošilja pravo državniško izjavo v pomirljivem tonu, brez kančka populistične histerije.

Srbski premier je vedel, da bo do tega prišlo, kar je posredno napovedal že pred mesecem dni, ko je na obisku v Beogradu gostoval premier Zvizdić.

Enako kot ve, da za Srbijo, ki jo vodi k Evropski uniji, ni varnejše in svetlejše prihodnosti, če enkrat za vselej ne obrne hrbta krvavemu Miloševićevemu režimu, ki je povzročil gorje celotnemu Balkanu. Porojenec zaradi Miloševićevega krvavega pohoda ni le BiH ali Hrvaška ali Kosovo. Porojenec je tudi sama Srbija.

Veliko je skeptikov tudi med Bošnjaki, ki menijo, da se ni bilo treba podati v to, kot so jo poimenovali, politično avanturo. Menijo, da se v preteklih 10 letih ni pojavil noben trden dokaz, s katerim bi mednarodnim sodnikom dokazali, da je Srbija odgovorna ne le za preprečevanje genocida, temveč tudi za njegovo organiziranje in izvajanje.

To bitko za pravico vidijo kot izgubljeno še preden je bila uradno potrjena s podpisom. Večina tistih, ki tako govorijo, spada v skupino imenovano poškodovana sujeta, ker jih nihče ni obvestil, kaj se je dogajalo v preteklih letih, niti jih ni povabil, da se pridružijo strokovni ekipi. Njihov pesimizem in odmev poškodovanih sujet žrtve ne slišijo, niti ne dovolijo, da bi jih doseglo. Čakanje na resnico in pravico jih ni utrudilo. Nasprotno.

Ogromno je politično breme na Izetbegovićevih ramenih, čeprav sam ni sprejel odločitve o reviziji, temveč ob soglasju in podpori 50 oseb. Moralo mu bo pokazati, ali je res dorasel političnemu boju, ki bo sledil zaradi napovedi politikov iz RS, da bodo blokirali delo institucij BiH, ter da je s tem zapečatil svojo politično kariero.

Sporočanje odločitve o reviziji sodbe je bilo v zadnjih dveh desetletjih morda eden najresnejših državniških in vodstvenih potezov na bh. politični sceni glede političnega, pravnega in moralnega vprašanja - vprašanja pravice za žrtve. To je ogromen korak, zlasti za samega Izetbegovića, ki bi bil kriv, ne glede na to, kaj bi se odločil.  

Povratka ni več, ne glede na to, kaj bo Meddržavno sodišče odločilo o zahtevi za revizijo ali v samem postopku. Zdaj je treba strokovni ekipi brez dodatnih političnih in medijskih pritiskov pustiti, da opravi svoje delo. 

Če bi se Izetbegović po naključju pojavil pred TV kamerami in rekel, da se ne gre v revizijo sodbe, bi ga vprašale preživele žrtve Miloševićevega režima, vprašali bi ga nemi priče genocida v Srebrenici, Bratuncu, Prijedoru, Zvorniku, Ključu, Foči, Sanskem Mostu, vprašali bi ga pobiti in preganjani Hrvati.. zakaj jih, po kakšni ceni in komu prodaja, ko pa je to že storil Čović. 

Njih politika ne zanima. Ne zanima jih ne Bakir, ne Dragan, ne Mladen, ne Aleksandar…

Piše: Edina Latif