Nevednost in nesposobnost proizvajata korupcijo

Ključni problem te države je nevednost in nekompetentnost tistih, ki so njeni politični voditelji. Mnogi od njih ne vedo, kam gredo ali kam bodo prišli, a vodijo državo. Kot tista zgodba o voditelju, ki mu je sledil narod. Pred prepadom se je pokazalo, da je bil voditelj slep.

Ružno je videti, da naši politični voditelji ne poznajo sistema, ustave in zakonov. 

Strašna je nevednost, ko nacionalni politični lauferji rečejo, da je Republika Srpska „prekinila sodelovanje“ z Bosno in Hercegovino. Govoriti o sodelovanju entitete in države je strašna nevednost. Izpade, kot da imamo nekakšno dvostransko sodelovanje znotraj lastne države. V Bosni in Hercegovini deluje na desetine državnih institucij, v njej so ustave in zakoni usklajeni in v njej vladajo sistemske obveznosti, ne pa sodelovanje.

Ostaja pustoš in prazni skladi

Stranke so vse storile za negativno selekcijo kadrov. Strankarski voditelji pravijo, da ministri ne potrebujejo znati, ampak samo imeti organizacijske sposobnosti. Torej imamo resno število nekompetentnih, ki morajo organizirati nekaj, o čemer malo ali nič ne vedo. V zakonu obstaja kaznivo dejanje „zloraba uradnega položaja“. Strašno je, da slabo izobraženi, polpismeni, primitivni in po vsem povprečni ljudje zasedajo položaje, kjer bodo za seboj pustili pustoš, uničen sistem in prazne sklade.

Človek, ki je sposoben zasedati položaj, ne da bi imel za to kakršne koli spodobne reference, je že „zloraba uradnega položaja“. To zlorabo položaja bo le praktično potrdil, ko bo prišel na oblast. Nekompetentnost in nevednost te ljudi vedno držita na robu kriminala ali jih zlahka potiskata v korupcijo in vsakršno kršitev zakona.           

Bolj ko je nevednost na višji ravni, globlje je naše propadanje. Zato smo vse bolj pacienti, vse manj pa potrošniki politike. Na primer, ko se našim voditeljem omeni vlade strokovnjakov, to takoj razglasijo za nemogoče. Politika je postala leglo mediokritet. Če ne morejo neodvisni strokovnjaki, zakaj stranke v svojem imenu ne angažirajo teh istih strokovnjakov?  

Celo suhoparna politika je preveč resno delo, da bi se vanjo spuščali nesposobni. Težava je v tem, da se lahko politično nevednost in nesposobnost spretno prikrijeta. Primer za to je bošnjaška politična elita, ki ne neha prikimavati, ki popušča pred izsiljevanjem in pristaja na vse. To počnejo ljudje, ki jim najpogosteje primanjkuje iznajdljivosti in znanja za prava rešitev. Laž je govoriti, da je politična modrost umik pred problemi in sledenje liniji manjšega odpora. Kjer ni političnih načel, ni politike. Je le boj za oblast.

Vlast kot servis v službi državljanov

V tem boju za oblast so nacionalne – kolektivne pravice pomembne le do konca volitev. Nato na oder stopijo kadri, ki so bili do včeraj nezdružljivi s strankami, katerih edina skupna lastnost je nevednost. Njihovi posamezni interesi hitro postanejo skupni, kolektivni spopadi pa brezciljni in režirani za naivne. V takšnih odnosih se rodi korupcija, kršijo se zakoni, vladajo tatvine in grabež okoli mukotrpno napolnjenih proračunov na vseh ravneh. 

Običajna človeška poštenost je pozabljena. Stranke so to poštenost spremenile v nekakšno vprašanje strankarske odgovornosti. Če bi bile človeške vrednote primarne, bi bila oblast delo kot vsako drugo: javni servis v službi državljanov. Poštenje in znanje nista strankarsko vprašanje, ampak moralna kakovost človeškega bitja. Danes se lahko vprašamo: Kam je izginil moral iz politike. Poiščite ga, kakor znate in zmorete. Danes je to edino sredstvo, ki lahko reši politiko.