New York Times: Vojna v Ukrajini se najverjetneje konča prihodnje leto

(Patria) - Ne glede na izid ameriških predsedniških volitev se bo vojna v Ukrajini najverjetneje končala prihodnje leto. Tako Ukrajina kot Rusija se soočata s pomanjkanjem vojakov in težavami pri mobilizaciji mladih moških za bojne črte. Ta realnost kaže, da bo leto 2025 leto pogajanj, piše The New York Times.

Zmaga Donalda Trumpa bo pospešila začetek teh mirovnih pogajanj. Trump je med kampanjo obljubil, da bo vojno v Ukrajini končal še pred svojo inavguracijo. Morda je bila to pretirana izjava, a jasno je, da želi, da se pogajanja začnejo čim prej.

To ni dobra novica za Ukrajino. Ruske sile napredujejo na vzhodu. Ponovno so zavzele tudi del ozemlja, ki ga je Ukrajina osvojila lani poleti. Ukrajina še vedno razpolaga z orožjem, vendar so njene enote razpršene in izčrpane. Obveščevalne agencije napovedujejo, da bi kmalu lahko ostala brez vojakov.

Ukrajinski uradniki trdijo, da so pripravljeni nadaljevati boj. Vendar pa republikanci v ameriškem kongresu neradi odobravajo dodatno pomoč Ukrajini, v Kijevu pa se zavedajo, da se bodo brez znatno večje pomoči spopadi kmalu končali.

Je Evropa sposobna nadomestiti ZDA pri zagotavljanju vojaške in ekonomske pomoči? Na nedavnem vrhu Nata so zavezniki oblikovali načrt za logistično podporo Ukrajini, ki bi bil "odporen na Trumpa". Kljub temu uradniki Bidnove administracije dvomijo, da lahko Evropa prevzame to vlogo.

Ekonomske moči dolarja, ki Washingtonu omogoča vodenje velikih proračunskih primanjkljajev za financiranje obrambe, Evropa ne more posnemati. Ko bo ameriška podpora prenehala, bo Evropi težko zagotoviti dovolj streliva in financiranja, da bi Ukrajina nadaljevala vojno.

Brez dodatnega orožja in vojakov Ukrajina morda ne bo uspela povrniti izgubljenega ozemlja. Predsednik Volodimir Zelenski se tega zaveda. Nedavno je priznal, da bo diplomacija, ne pa trenutna "vroča vojna", ključna za povrnitev ozemlja.

Med predsedniško kampanjo je J.D. Vance predlagal zamrznitev spopadov, s čimer bi Rusiji dovolili obdržati ozemlje, osvojeno s silo. Ruski predsednik Vladimir Putin trenutno ne kaže namere po osvajanju dodatnega ozemlja, prav tako pa ne daje znakov, da je pripravljen umakniti se z ukrajinskega ozemlja, ki ga nadzoruje. Edini pogajalski adut Ukrajine je Kursk, ruska regija, ki so jo ukrajinske sile avgusta delno zavzele.

Bidnova administracija si prizadeva Ukrajini zagotoviti najboljšo pogajalsko pozicijo. Bela hiša Ukrajini pošilja čim več orožja. Nedavno je Kijevu dovolila uporabo ameriških raket dolgega dosega znotraj Rusije, da bi obdržala Kursk. Če bo to uspelo, bo Rusija morda pristala na zamenjavo dela ukrajinskega ozemlja za Kursk. Vendar pa Kijev verjetno ne bo povrnil večine izgubljenega ozemlja.

Za Ukrajino zmaga ali poraz ne temeljita izključno na ozemlju. Ključni so dogovori, ki bi jih lahko dosegla z Evropo in ZDA za dolgoročno varnost in ekonomsko integracijo z Zahodom. Članstvo v Natu, najmočnejše možno zagotovilo, ni možnost. Trump ga ne bi ponudil, senat pod vodstvom republikancev pa ga ne bi odobril.

J.D. Vance je predlagal nevtralnost Ukrajine, kar je ključna Putinova zahteva. Trump ni podal jasnega stališča o tem vprašanju. Malo verjetno je, da bi podprl vojaško obrambo Ukrajine v primeru prihodnjega napada, vendar bi morda želel doseči kompromis s Putinom.

Eden od možnih popuščanj bi lahko vključeval dovoljenje Ukrajini, da doseže ekonomsko integracijo z Evropo, kar bi bilo Putinu bolj sprejemljivo kot vstop Ukrajine v Nato.

Tukaj se strahovi Zelenskega in Trumpa morda prekrivajo. Ukrajinci že dolgo trdijo, da bo Putin, če bodo zdaj dosegli dogovor, le utrdil svoje sile in ponovno napadel Kijev kasneje.

Trump je večkrat kritiziral umik predsednika Bidna iz Afganistana in verjetno ne želi podobne zapuščine: ruske zasedbe Kijeva, ki bi demokratom dala priložnost, da ga obtožijo izgube Ukrajine.

Preostali republikanci, ki podpirajo Ukrajino, trdijo, da Trump ne mara biti videti šibek in ne bo privolil v dogovor, ki bi Putinu pustil proste roke.

Vendar pa je težko predstavljati si, da bi Putin dal obljubo o nenapadanju, ki bi jo Kijev lahko štel za verodostojno (prejšnje obljube Rusije o spoštovanju ukrajinske suverenosti so se izkazale za brezpredmetne). Zaščita Kijeva bo najtežji in najpomembnejši del Trumpovih pogajanj, piše The New York Times.