Netanyahu: Pripravljen razpravljati o arabski mirovni pobudi s Palestinci

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je podprl možnost oživitve arabske mirovne pobude iz leta 2002, ki Izraelu ponuja diplomatsko priznanje arabskih držav, če bi Izrael dosegel državni dogovor s Palestinci, poroča Reuters, povzema novinarska agencija Patria.

Netanjahujeva včerajšnja izjava je bila uradni odgovor na govor, ki ga je prejšnji teden imel egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi, v katerem je Izraelu obljubil „toplejše odnose“, če bo privolil v obnovo mirovnih pogajanj.

- Arabska mirovna pobuda vključuje pozitivne elemente, ki lahko pomagajo pri obnovi konstruktivnih pogajanj s Palestinci, je dejal Netanjahu, pri čemer je ponovil komentarje, ki jih je pred letom dni delil z izraelskimi novinarji.

Ob nagovoru novinarjev je Netanjahu dejal tudi naslednje:

- Pripravljeni smo z arabskimi državami razpravljati o reviziji te pobude, tako da bi upoštevala dramatične spremembe v regiji od leta 2002, vendar bi ohranili dogovorjene cilje dveh držav za dva naroda.

Njegov govor v hebrejščini je bil posredovan tudi v angleščini – taktika, ki jo Netanjahu pogosto uporablja, ko želi poslati sporočilo mednarodni skupnosti.

Njegov govor je sledil takoj po tem, ko je ultra-nacionalist Avigdor Lieberman prisegel kot novi obrambni minister, s čimer je krhka desničarska koalicija Izraela pridobila ključno podporo v parlamentu.

Zdelo se je, da je Netanjahu dal vedeti, da sprejem novega skrajno desničarskega ministra v vlado ne pomeni konca mirovnih prizadevanj s Palestinci.

Prvotni arabski načrt je ponudil polno priznanje Izraelu, vendar le, če se odpove ozemlju, ki ga je zasedel v bližnjevzhodni vojni leta 1967, in če sprejme „pravično rešitev“ za palestinske begunce.

Vendar pa je leta 2013, potem ko so bili pogoji pobude omiljeni v korist izmenjave zemljišč med Izraelom in Palestinci, Netanjahu signaliziral pripravljenost, da pobudo upošteva.

Prejšnji poskusi, da bi sprti strani sedli za pogajalsko mizo, niso obrodili sadov. Palestinci trdijo, da širitev izraelskih naselij ovira vzpostavitev njihove države na Zahodnem bregu, v Gazi in vzhodnem Jeruzalemu kot prestolnici.

Izrael je zahteval trdnejše varnostne ukrepe proti Palestincem in uničenje militantov, ki so napadali ali ogrožali varnost izraelskih državljanov.

V zadnjih 6 mesecih so palestinski napadi ubili 28 Izraelcev in dva ameriška državljana, ki sta bila na obisku v Izraelu. Izraelske sile so ubile najmanj 195 Palestincev, od katerih je bilo 134 beguncev, trdi Izrael. Ostali so bili ubiti med spopadi ali protesti.

Francija bo 3. junija gostila mirovno konferenco, na kateri bodo obnovljena mirovna prizadevanja. Udeležili se je bodo ministri iz bližnjevzhodne četverice – ZDA, Rusija, Evropska unija in ZN – Arabske lige, Varnostnega sveta ZN in približno 20 držav.

Niti Izrael, ki nasprotuje temu srečanju, niti Palestinci, ki so srečanje pozdravili, niso bili povabljeni, navaja poročilo Reutersa.