Čovićeva trditev o neobstoječih pogojih za volitve je napačna

SARAJEVO, (Patria) - Predsednik HDZ BiH Dragan Čović je 30.1.2022. v osrednjem Dnevniku Hrvatske radiotelevizije komentiral nedavna pogajanja o volilni zakonodaji BiH, ki so potekala v Neumu.

Na voditeljičino ugotovitev, da je visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt napovedal, da bodo volitve v BiH potekale jeseni, ne glede na to, ali bodo spremembe volilne zakonodaje BiH, je Čović, ob tem ko je opozoril, da je „ostalo veliko odprtih vprašanj“, med drugim zatrdil:

Namreč, Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je razveljavilo določene določbe volilne zakonodaje, s čimer bi formalno imeli težave, kot smo jih imeli, če se spomnite, nekoč glede organizacije volitev v Mostarju. Po istem modelu je Ustavno sodišče tudi takrat razveljavilo nekatere določbe, tako da mi formalno pravnih pogojev za organizacijo volitev nimamo. Če pa nam uspe kaj posebej dogovoriti, potem bi morali v Parlamentarni skupščini BiH narediti spremembe volilne zakonodaje, ki bi nam to omogočile, da bi lahko rekli, da imamo demokratičen volilni proces.

Istinomjer je analiziral Čovićeve izjave. Glede Čovićeve trditve, da ni formalno pravnih pogojev za izvedbo splošnih volitev 2022. leta, je treba predvsem opozoriti, da v obdobju od razpisa splošnih volitev 2018. leta do danes, razen v delu, ki se je nanašal na lokalne volitve v Mostarju, ni bilo sprememb volilne zakonodaje BiH in da na način in pod pogoji, kot so potekale splošne volitve 2018. leta, ni pravnih ovir, da bi se te izvedle tudi leta 2022.

Spomnimo, da je po tem, ko prejšnja pogajanja niso obrodila sadov in predlogi, poslani v parlamentarno proceduro, niso dobili potrebne podpore, Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) v skladu s svojimi pooblastili maja 2018. leta razpisala splošne volitve, ki so potekale 7.10.2018. leta.

Predhodno je z odločbo Ustavnega sodišča BiH na zahtevo Boža Ljubića za oceno ustavnosti določb členov volilne zakonodaje BiH, med drugim ugotovljeno, da določba podnaslova B člena 10.12. stavka (2) v delu „Vsakemu konstitutivnemu narodu je dodeljeno eno mesto v vsakem kantonu“ in določbe poglavja 20 – Prehodne in končne določbe člena 20.16.A stavka (2). točke a-j. volilne zakonodaje Bosne in Hercegovine nista v skladu s členom I/2. Ustave Bosne in Hercegovine.

Ustavno sodišče BiH je s tem naložilo Parlamentarni skupščini BiH, da uskladi volilno zakonodajo z Ustavo BiH v roku šestih mesecev od vročitve te odločbe, česar najvišji zakonodajni organ v BiH ni storil, zato je sporna določba po šestih mesecih od sprejetja navedene odločbe Ustavnega sodišča BiH bila izbrisana iz volilne zakonodaje BiH.

V zvezi s tem je CIK BiH po razpisu splošnih volitev 2018. leta na seji, ki je potekala 18.12.2018., sprejel odločbo o načinu popunitve Doma narodov Parlamenta Federacije BiH, na podlagi katere bi se uporabil popis iz leta 2013 in načelo 1/1/1, kar pomeni, da bo v Domu narodov Parlamenta FBiH najmanj en Bošnjak, en Srb in en Hrvat iz vsakega kantona, če so bili izvoljeni.

Pravna podlaga za sprejetje takšne odločbe CIK-a BiH se nahaja v členu 10.12. stavku (1) volilne zakonodaje BiH, v katerem je navedeno:

Število delegatov iz vsakega konstitutivnega naroda in iz vrst ostalih, ki se izvolijo v Dom narodov Parlamenta Federacije BiH iz zakonodajnega telesa vsakega kantona, je sorazmerno s številom prebivalcev kantona po zadnjem popisu. Centralna volilna komisija BiH določi, po vsakem popisu, število delegatov, ki se izvolijo iz vsakega konstitutivnega naroda in iz vrst ostalih, ki se izvolijo iz zakonodajnega telesa vsakega kantona.

Pred sprejetjem omenjene odločbe CIK-a BIH je Urad visokega predstavnika (OHR) v BiH kot „ad hoc mednarodne institucije, odgovorne za nadzor izvajanja civilnih vidikov“ Daytonskega mirovnega sporazuma, med drugim sporočil, da je „kar zadeva vsebino odločbe Centralne volilne komisije, mnenje visokega predstavnika znano že od prej in se ni spremenilo“:

Naše stališče glede Doma narodov Federacije in uporabe Ustave Federacije BiH, ki smo ga večkrat ponovili, je bilo vedno načelno: do zaključka volilne reforme je treba Ustavu Federacije BiH v celoti slediti, tako glede popisa kot glede tako imenovanega pravila 1/1/1. Dovoliti volilni zakonodaji BiH prednost pred Ustavom Federacije BiH, v delu, ki se nanaša na sestavo institucij Federacije, ima lahko zelo resne posledice v prihodnosti.

Tako so, v skladu z veljavno ustavno in pravno zakonodajo ter odločbami CIK-a BiH, splošne volitve 2018. leta potekale, na njih pa je poleg drugih sodeloval tudi HDZ BiH.

Glede izvedbe splošnih volitev 2022. leta je OHR, oziroma aktualni visoki predstavnik v BiH Christian Schmidt, tudi tokrat, „pozivajoč vse politične sile v BiH, da konstruktivno delajo na novi volilni zakonodaji“, potrdil, da „obstaja veljavna volilna zakonodaja, ki natančno ureja volitve“, ter da bodo „v primeru, da ne bo sprememb volilne zakonodaje, volitve potekale jeseni 2022. leta, v skladu z določbami obstoječega zakona“.

Volitve morajo odražati voljo volivcev, sodobna volilna zakonodaja, ki zagotavlja pregledne volitve po uveljavljenih demokratičnih standardih in v skladu z odločbami Evropskega sodišča za človekove pravice, je v interesu vseh. Hkrati želim poudariti: obstaja veljavna volilna zakonodaja, ki natančno ureja volitve. V primeru, da ne bo sprememb volilne zakonodaje, bodo volitve potekale jeseni 2022. leta v skladu z določbami obstoječega zakona. O tem ni pogajanj. Demokracija deluje po vnaprej določenih pravilih, še posebej pa volitve ne smejo postati predmet političnega manevriranja. Svobodne, enake in poštene volitve so srž demokracije.

Istega dne, po Čovićevi trditvi, da ni formalno pravnih pogojev za organizacijo volitev, se je prek svojega profila na Twitterju odzval tudi predsednik CIK BiH Željko Bakalar, s potrditvijo, da „ni ustavnih in zakonskih ovir za organizacijo splošnih volitev in izvedbo volilnih rezultatov po volitvah 2022. leta“:

Ni ustavnih in zakonskih ovir za organizacijo splošnih volitev in izvedbo volilnih rezultatov po volitvah 2022. Pravno gledano se trenutno stanje ne more primerjati z nemožnostjo izvedbe volitev v Mostarju. Ostaja ustavna in zakonska diskriminacija in to je ovira na evropski poti BiH!

Na koncu, v kontekstu Čovićeve trditve, je treba spomniti tudi na člen 1.14 volilne zakonodaje BiH, v skladu s katerim CIK BiH razpiše volitve na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini, ki potekajo prvo nedeljo v oktobru:

(1) Volitve na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini potekajo prvo nedeljo v oktobru, razen če se ta datum ne ujema z obeleževanjem verskega praznika enega od konstitutivnih narodov Bosne in Hercegovine. Volitve, ki jih ni mogoče izvesti prvo nedeljo v oktobru zaradi ujemanja z verskim praznikom, Centralna volilna komisija BiH razpiše za nedeljo po prvi nedelji v oktobru, ki se ne ujema z verskim praznikom.

(2) Centralna volilna komisija BiH razpiše volitve v skladu s to zakonodajo, obvesti vse pristojne organe na vseh ravneh oblasti in javnost o datumu volitev najmanj 150 dni pred volitvami, razen če določbe poglavja 14 te zakonodaje ne določajo drugače.

(3) Centralna volilna komisija BiH objavi datume volitev za vse ravni oblasti v „Uradnem glasniku BiH“, v uradnih glasilih entitet in „Uradnem glasniku Brčko distrikta BiH“ ter v sredstvih javnega informiranja.

Glede na dejansko stanje glede veljavnih zakonskih rešitev, pa tudi stališče OHR kot mednarodne institucije, odgovorne za nadzor izvajanja civilnih vidikov Daytonskega mirovnega sporazuma, Istinomjer oceno trditve Dragana Čovića, da ni formalno pravnih pogojev za organizacijo splošnih volitev 2022. leta, ocenjuje kot neresnično.