Nešić maha, trojka molči: Ali trije prsti v Bosni in Hercegovini postajajo novo 'normalno'?

Piše: Delvin Kovač


Zdi se, da je po koroni in tistih neznosnih obveznih maskah v Bosno in Hercegovino prišlo nekaj novega 'normalnega'. Le da smo tokrat mi edini krivci, ker smo si sami dovolili novo epidemijo. Tokrat je to novo 'normalno' daleč bolj neznosno. Nalezljivo ni, nevarno pa je. A prav tako je izkorenljivo, in to precej lažje kot koronavirus, le vedeti je treba, kako.

Srbovanje in četnikovanje ministra za varnost BiH Nenada Nešića, ki je vse drugo kot to, med drugim zato, ker pravzaprav ni sposoben kakovostno opravljati tako pomembne funkcije, je doseglo vrhunec. Bahat je, ošaben, nesramen, a naj bo, saj si lahko privošči. Odziva pristojnih še vedno ni, a smo se že navadili. V le nekaj mesecih se je Nenad Nešić proslavil kot rekorder po številu dvigovanja treh prstov v javnem prostoru Bosne in Hercegovine. Nenad ne izbira kraja, bodisi pred Parlamentom BiH, na seji Sveta ministrov BiH, v studiu Federalne televizije ali pred skupino novinarjev.

Opravičujoč škandalozno potezo študentk sarajevske univerze, ki so s tremi dvignjenimi prsti na družbenih omrežjih poveličevale obsojene vojne zločince in bile nato za to nagrajene iz Beograda z nadaljevanjem šolanja, je Nešić na novinarski konferenci dejal, da v tem ne vidi nič spornega. Nato pa se je še bolj razbahal ter s tremi dvignjenimi prsti na obeh rokah ponosno sporočil: "Evo, Nešić bo dvignil tri prste. Evo, izvolite, odprite primer proti meni!".

Trojka še vedno ne vidi nič spornega v srbovanju in četnikovanju človeka, ki so mu dali svoj glas, da bi kot državni minister imel priložnost prihajati v glavno mesto Bosne in Hercegovine, jemati plačo iz državnih jasli in pljuvati po vsem, kar je bosanskohercegovsko. Od trojke nam niti ne potrebujemo kakršnih koli besednih obsodb, ki bi bile tako ali tako le prazne fraze, v katerih svoje partnerje iz Republike Srbske pozivajo, naj se vrnejo na pravo pot, na kateri, bodimo realni, nikoli niso bili.

Kar je nujno, je institucionalno delovanje – bodisi bosanskohercegovskega pravosodja bodisi odstranitev Nenada Nešića in njemu podobnih sovražnikov naše domovine. Razumljivo je sicer, da Nikšić, Konaković in Forto niti ne pomislijo na tak korak, ker bi si nakopali zamero vožda iz Laktašev, ki je Nešića tudi predlagal. Navsezadnje so trojkaši Dodiku že obljubili, da ne bodo odpirali vprašanj, o katerih nimajo soglasja. Poleg tega želi trojka ohraniti svoje fotelje, ne da bi si nakopala zamero tudi drugega koalicijskega partnerja Dragana Čovića, zlahka prehajajoč čez ustaštvo njegove federalne ministrice Sanje Vlaisavljević.

Ne bomo se dotikali niti Nenada niti Sanje. Dodik zadovoljen, Čović zadovoljen, mirna Bosna. Trojka približno tako razmišlja. Vendar se zelo dobro zavedajo, ali bi se vsaj morali, da Bosna sploh ni mirna, temveč precej razburkana, s težnjo po pojavu celo cunamija.

Eden od njih treh, vodja Ljudstva in pravice ter državni minister za zunanje zadeve Elmedin Konaković, je za svojega kolega iz Sveta ministrov BiH Nenada Nešića nedavno trdil, da gre za najboljši kader med ministri iz Republike Srbske. In če je on najboljši, kakšni so šele ostali ...

Nešić se je pritožil, da je tudi on eden od tistih domnevnih 157.000 Srbov, ki so morali zapustiti Sarajevo. Nešić se zaveda, da je to najbolj navadna neumnost, saj državljani srbske narodnosti niso bili prisiljeni zapustiti glavnega mesta Bosne in Hercegovine. V vrstah Armade RBiH so bili tudi častni borci Srbi, ki so nudili močan odpor agresorju s hribov. Prav tako Nešić ve, da Srbi iz Sarajeva niso odšli, ker jih je prisilila Armada RBiH ali oblast, temveč zato, ker so se zelo dobro zavedali, da bodo, če ostanejo, skupaj z ostalimi prebivalci predstavljali najbolj navadno topovsko meso za krvnike iz vojske Republike Srbske in JNA, ki so tri leta in pol z okoliških hribov sejali smrt s tanki, PAM-i, PAT-i, ostrostrelci in čim ne.

Naj nam Nešić pove, v katerem mestu v manjši bosanskohercegovski entiteti so bili med agresijo na tamkajšnjih hribih zakopani tanki in nameščeni ostrostrelci Armade RBiH, ki so ubijali nedolžno srbsko prebivalstvo?

Na koncu jasno sporočilo za ministra, ki to ni: tebi in takim, kot si ti, definitivno ni mesto v multikulturnem Sarajevu. Prav tako nam nisi povedal, zakaj si se sploh hinavsko vračal na kraj gnusnih zločinov, ki so jih zagrešili tvoji agresorji, v katere se zaklinjaš in jih poveličuješ? Zelo dobro nam je jasno – da bi grabil bajne plače iz Parlamenta BiH in Ministrstva za varnost BiH, hkrati pa izvajal protidržavne in protiustavne zamisli svojega nestrankarskega šefa Milorada Dodika.

V 1.425 dneh najdaljše obleganja glavnega mesta, kar jih pozna zgodovina modernega vojskovanja, so obsojeni vojni zločinci, ki so zate, Nenad Nešić, veliki heroji, pa tudi številni krvoloki, ki nikoli niso odgovarjali za svoja zločinstva, vzeli življenje 1.601 nedolžnemu otroku. Pametnemu je dovolj že namig, bedaku pa ... v glavnem moraš risati.