Nermin Nikšić je davno izgubio nadzor: Ako SDP nastavi putem kojim ide, završit će u ponoru iz 2014.

Napisala: Amra Vrabac

Narod i pravda i Elmedin Konaković se pitaju u našoj kući. Tako će vam pravi SDP-ovci ukratko i slikovito dočarati odnose u koaliciji koju čine SDP BiH z najmočnejšim volilnim kapacitetom, NIP in Naša stranka.

Koliko se Konaković sprašuje v hiši SDP-ja, je pokazala novinarska konferenca 25. avgusta, ko je Konaković pripeljal svojo svetovalko iz Ministrstva za zunanje zadeve BiH Šejlo Cocalić, da moderira strankarsko novinarsko konferenco. Vendar v tem primeru za Konakovića ni nič spornega. Tako je delovala tudi SDA, bo rekel vsakič, ko nima drugega odgovora, zakaj ne delujejo drugače.

Ko se je dogovarjala državna koalicija, čeprav z najboljšim rezultatom (pet poslancev v Predstavniškem domu PS BiH), je bil SDP odvisen od želja Elmedina Konakovića in Edina Forte, katerih stranki imata skupaj toliko poslancev kot sam SDP. Kljub temu sta oba zahtevala ministrske položaje, medtem ko se je Nikšić moral potrpeti za položaj federalnega premierja. In tako je bilo. Konaković in Forto sta se namestila v Svet ministrov BiH, SDP pa je dobil le en ministrski položaj, na katerega je predlagal Zukana Heleza. SDP BiH je zaradi spleta okoliščin ali česa drugega ostal brez delegatov v Domu narodov PS BiH.

Pogajanja za raven Vlade FBiH je formalno vodil SDP, pri razdelitvi položajev pa so se odrezali nekoliko bolje kot na državni ravni, čeprav imajo v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH od strank trojke največ poslancev. SDP je dobil pet ministrov in Nikšića kot premierja.

NIP je s sedmimi poslanci dobil dve ministrski mesti, Konaković pa je podprl tudi uvedbo Rama Isaka v Vlado FBiH, potem ko sta NES in SBiH odstopila od pogajanj, ker nista želela biti del vsiljene oblasti.

Naša stranka s šestimi poslanci v Parlamentu je v Vladi FBiH prav tako dobila dva ministra. O razdelitvi institucij, agencij, zavodov se še pogajajo, vendar so se imenovanja začela.

Del članstva SDP-ja Nikšiću zameri izbiro Vojina Mijatovića za ministra v Vladi FBiH. Mijatoviću očitajo tesne povezave z Miloradom Dodikom, zdaj pa naj bi strogo nadzoroval tudi procese v Vladi FBiH in celo samega Nikšića, glede na to, da je tudi namestnik premierja.

Mijatović je bil eden najglasnejših zagovornikov, da čelna pozicija direktorja UIO BiH pripade SDP BiH, in pljuval je ogenj na gibanje Za nova generacija, ko so dobili delegata v Dom narodov PS BiH, češ da je bil SDP prevaran.

Ni dolgo trajalo, Dodikov SNSD je dobil položaj direktorja UIO, ZNG pa je SDP-ju in ostanku trojke čez noč postal zaželen partner za izločitev Stranke za BiH iz Vlade KS. ZNG je postavil svoje pogoje, da z enim formalnim poslancem dobi dve ministrstvi in še nekaj položajev na ravni Federacije BiH.

A sarajevski SDP je le posebna zgodba. KO SDP Sarajevo, na čelu katerega je Adnan Šteta, izjemno blizu Nikšiću, je bil največji zagovornik, da Nikšić še naprej vodi stranko do leta 2025, zato bodo volitve tudi v SDP-ju šele po lokalnih volitvah leta 2024. Preko sarajevskih občinskih organizacij v vrstah SDP-ja se krepi vpliv nekdanjih kadrov iz časov Zlatka Lagumdžije. Okreval je tudi sam Lagumdžija, zato ga je Denis Bećirović postavil za veleposlanika v ZN na splošno (ne)zadovoljstvo v SDP-ju. Bećirović je po izvolitvi v Predsedstvo BiH prenehal prihajati na seje strankarskih organov, čeprav se je Bećirović omenjal kot možni naslednik Nermina Nikšića. Vendar na tem mestu, kot kažejo stvari, mnogi vidijo prav Zukana Heleza.

Čeprav so izboljšali svoj rezultat na prejšnjih splošnih volitvah in imajo v Skupščini KS šest poslancev, ima SDP v Vladi KS le štiri ministrstva. Pričakovalo se je, da bodo prevzeli tudi položaj premierja, vendar je bil ta z dogovorom trojke ponovno prepuščen Naši stranki, ki ima v KS bistveno slabši rezultat. Trenutno ima Naša stranka štiri poslance v Skupščini KS, drži pa položaj premierja in dva ministra. V prihodnji rekonstrukciji Vlade KS se je šele zadnje dni začelo postavljati vprašanje o(p)stanku Nihada Uka na položaju premierja, pa tudi SDP-jevega ministra Harisa Vranića, ki ga ruši ena od struj znotraj sarajevskega SDP-ja.

Kandidatura Irfana Čengića za načelnika Občine Stari Grad je delu SDP-ja trn v peti. Vendar je vodja sarajevskega SDP-ja Adnan Šteta podprl to kandidaturo. Čengić je kader, ki odkrito govori o težavah znotraj SDP-ja, in meni, da je z odločitvijo o preložitvi volitev v SDP-ju in Nikšićevim ostankom na položaju predsednika kršil statut. Čengić ni v strankarskih organih, vendar mu je uspelo izposlovati kandidaturo in podporo še nekaj strank. Gotovo je, da bo 29. oktobra dobil podporo volivcev za načelnika Starega Grada, kar je tudi njegova volilna baza.

Tisto, kar se Nikšiću posebej zameri, so kadrovske rešitve. Od samega izbora svetovalcev premierja FBiH do imenovanj in položajev na federalni in državni ravni. Niso redki primeri, da so cele družine na proračunih. Zaradi takšnega odnosa narašča nezadovoljstvo znotraj strankarskih organizacij, zlasti v Kantonu Sarajevo.

Neizmerni apetiti posameznikov, ki si preko Nikšića, Mijatovića, Bećirovića ali Štete poskušajo zagotoviti položaje, bodo zagotovo oslabili SDP. Spomnimo se njihovega uspeha leta 2010 in strmoglavega padca leta 2014.

Bližajo se lokalne volitve, SDP pa se bo očitno zadržal na tečaju trojke v KS in bo ponovno predlagal skupne kandidate. Vendar, ali je to res tako dobra ideja? Skupna zgodba trojke je dobila preobrat. NIP je sprožil odpoklic Srđana Mandića v Centru, Hasan Tanović je izgubil podporo NIP-a in Naše stranke v Občinskem svetu Novo Sarajevo, Ibrahim Hadžibajrić se je razšel s trojko, potem ko je izgubil poslance v Skupščini KS...

Od zgodbe trojke sta največ profitirala NIP in Naša stranka, medtem ko bi se SDP-ju že na naslednjih volitvah lahko zgodil padec števila glasov. In tega so se morali zavedati, ko so padli na velikem izpitu, imenovanem Bogić Bogićević za župana Sarajeva, ter za račun partnerskih strank izdali ideale večine socialnih demokratov. Vse po tem je že znana zgodba, saj ko so uspeli porabiti politični kapital Bogićevića in s tem oslabiti tako SDP kot celoten državljanski blok, je bilo povsem jasno, kdo je resnični šef parade znotraj trojke.