Nepravilno odstranjevanje nevarnih odpadnih snovi najresnejša grožnja zdravju državljanov

Zvezna vlada je dala soglasje k poročilu Zavoda za javno zdravje FBiH "Zdravstveno stanje prebivalstva in zdravstveno varstvo v FBiH - leto 2015", ki bo poslano Parlamentu Federacije BiH.

Ta publikacija, ki jo vsako leto pripravlja Zavod za javno zdravje, predstavlja strokovno analizo izbranih kazalnikov zdravstvenega stanja prebivalstva s priporočili za prednostne posege v zdravstvenem in drugih sektorjih, pomembnih za zdravje skupnosti.

Glede na oceno Zveznega zavoda za statistiko je v obdobju 2010-2015 v Federaciji BiH zabeležen negativen demografski trend in zmanjšanje skupnega števila prebivalcev, s skoraj enakim deležem žensk in moških. Tako kot v okoliških državah in po vsej Evropi je očiten trend staranja prebivalstva. Stopnja rodnosti se nenehno zmanjšuje, medtem ko splošna umrljivost narašča, kar ima za posledico negativno vrednost stopnje naravnega prirasta (-1 odstotek) v letu 2015, ko je imelo devet kantonov, razen Kantona Sarajevo, negativno stopnjo naravnega prirasta.

Glavni vzroki umiranja prebivalstva FBiH so bolezni obtočil (53,8 odstotka) in maligne novotvorbe (21 odstotkov), ter endokrine in metabolične bolezni s prehranskimi motnjami (5,5 odstotka). Od bolezni iz teh skupin umre več kot tri četrtine vseh umrlih letno. Med vodilnimi nalezljivimi boleznimi prevladujejo respiratorne (gripa/bolezen podobna gripi, norice, streptokokna angina, tuberkuloza dihal, ošpice, škrlatinka in nalezljiva mononukleoza). Od tveganj za zdravje prebivalstva tobak uživa 44,1 odstotka odraslih, alkohol 28,8 odstotka, več kot petina (21,2 odstotka) odraslih je debelih, telesno aktivnih pa le 24,6 odstotka prebivalcev.

Nepravilno odstranjevanje nevarnih odpadnih snovi, zlasti industrijskih in medicinskih odpadkov, predstavlja eno najresnejših groženj zdravju prebivalstva. Na komunalnih odlagališčih se odloži 55 odstotkov potencialno nalezljivih, 23 odstotkov kemičnih in 20 odstotkov farmacevtskih odpadkov iz zdravstvenih ustanov. Nekontrolirano odlaganje in nastajanje "divjih odlagališč" je značilno za trdne odpadke, medtem ko se tekoče odpadne snovi v večini primerov izlivajo v vodotoke brez predhodnega čiščenja. Od leta 2013 do 2015 je bilo v FBiH zaradi min in eksplozivnih sredstev poškodovanih 15, smrtno pa osem oseb.

V primerjavi s povprečjem evropske regije je zagotovljenost prebivalstva z zdravstvenimi delavci nizka. V letu 2015 je bilo v zdravstvenih ustanovah v javnem sektorju skupno zaposlenih 26.435 oseb (stopnja 1.132/100.000 prebivalcev), kar v primerjavi z letom 2010 predstavlja povečanje za 3,4 odstotka. V zasebnih zdravstvenih ustanovah/zasebni praksi je bilo registriranih 3.429 zaposlenih.

Čeprav ima Federacija BiH manj bolniških postelj v primerjavi z državami v okolici in evropskim povprečjem, je izkoriščenost bolnišničnih zmogljivosti nezadostna, kar kaže na potrebo po njihovi racionalizaciji. Povprečna zasedenost postelj in dolžina ležanja v bolnišnici se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjšala.

Kazalniki zdravstvenega stanja prebivalstva so večinoma neugodni, kar je povezano s slabo socialno-ekonomsko situacijo, življenjskimi navadami, pogoji bivanja in dela, okoljskimi in številnimi drugimi dejavniki.

Za izboljšanje tega stanja je nujno izvesti vrsto posegov v javnem zdravju, kot so: sprejetje populacijske politike, izboljšanje zdravja starejših oseb, programi preprečevanja in nadzora vodilnih tveganj za najpogostejše bolezni, medsektorski promocijski posegi na ravni lokalne skupnosti, krepitev nadzora nad nalezljivimi boleznimi, zagotavljanje stalnih mehanizmov financiranja za kampanje javnega zdravja in drugo. Poleg tega je pomembno usklajevanje obstoječe in sprejetje nove zakonske regulative za nadzor okoljskih dejavnikov tveganja, izboljšanje laboratorijske opreme in nenehna izobraževanje zaposlenih.

Prav tako se navaja, da je za izboljšanje organizacije zdravstvenega varstva zelo pomembna hitrejša izvedba ciljev Strateškega načrta razvoja zdravstva v FBiH, kar se še posebej nanaša na hitrejšo reorganizacijo služb v domovih zdravja in zmanjšanje razlik v dostopnosti timov primarnega zdravstvenega varstva po kantonih, racionalizacijo bolnišničnih zmogljivosti, uvedbo spodbudnih mehanizmov plačevanja in nenehno strokovno izobraževanje zaposlenih ter pomlajevanje kadra v zdravstvenih ustanovah.