Nepremišljena poteza: Hotela sta se zahvaliti sosedu, a izdala sta ga za zločine nad Bošnjaki in Hrvati

Nista slutila, da bosta s svojo zahvalo potrdila, da je njun sosed storil zločine nad Bošnjaki in Hrvati v Mrkonjić Gradu med zadnjo agresijo na BiH od 1992. do 1995. leta.

Meščani vasi Trijebovo so se želeli zahvaliti mrkonjićkemu zdravniku Luki Čuliću, ker jima je med agresijo na BiH v vas pripeljal vodo, zato so mu v zahvalo postavili spominsko ploščo pri pravoslavni cerkvi v vasi, piše bosanska novinarska agencija Patria (NAP).

Vendar, ker v arhivih bosanskih taboriščnikov obstajajo dokumenti, da so 15 kilometrov dolg vodovod od kraja Rogolj do Trijebova kopali bošnjaški in hrvaški vojni ujetniki, je spominska plošča v Trijebovu razkrila, da je za te zločine odgovoren prav mrkonjićki zdravnik Luka Čulić.

„Prebivalci vasi Trijebovo so se, zahvaljujoč pobudi in osebnemu prizadevanju dr. Luke Čulića v obdobju od 1991. do 1996. zgradili vodovod „Rogolji – Trijebovo“ v dolžini 15 km in pripeljali „živo“ vodo v svoje domove.“, piše na spominski plošči v tej vasi.

Mrkonjićki novinar Ibrahim Halilović je opozoril, da če ima Čulić zasluge za izgradnjo vodovoda Rogolji – Trijebovo, mora imeti tudi odgovornost za vse mobilizirane Bošnjake in Hrvate, ki jih je izkoriščal kot brezplačno delovno silo. Čulić je še vedno na prostosti.

Čulić je bil na začetku krvavih spopadov v BiH predsednik SDS v Mrkonjić Gradu, kjer je izvajal politiko haaškega obtoženca in prvega predsednika RS Radovana Karadžića. Po izjavah preživelih Bošnjakov in Hrvatov je bil med agresijo na BiH gospodar življenja in smrti v tem kraju na zahodu Bosne. Odgovoren je za smrt velikega števila nesrbskih civilistov ter za odpeljavo in prisilno delo Bošnjakov in Hrvatov, kjer je bilo ubitih veliko število zapornikov.

Suad Lepir, nekdanji zapornik vojske RS, v svojem dnevniku taboriščnika opisuje tudi, kako je bila pripeljana voda do Trijebova.

- Določena nam je bila trasa in dolžina, koliko je moral vsakodnevno izkopati. Vsak od nas je moral izkopati nekaj metrov kanala, izkopati zemljo in kamenje v globini meter in dvajset centimetrov, širine kanala okoli pol metra…. Ko se spomniš, da delaš brez plačila, delo, ki je podobno prisilnemu delu, le da nisi privezan, čuva pa nas oborožena policija – izpade povsem enako, kot da bi bil privezan – navaja Lepir v dnevniku, piše Patria.