(Ne)pravica na sodiščih

Piše: Amra Varatanović

Kantonalno sodišče v Sarajevu je izreklo obsodilno sodbo 14,5 let zapora za Sanjina Sefića, ki je oktobra 2016 povzročil smrt dveh študentk Selme Agić in Edite Malkoč ter pobegnil s kraja dogodka, medtem ko so bili njegovi pomočniki, med njimi tudi sestra Sara, oproščeni obtožb. Predsedujoči sodnega senata Igor Todorović je pojasnil, da tožilstvo KS ni predložilo veljavnih dokazov, da so obtoženi storili kazniva dejanja, ki so jim bila očitana.

Družini Agić in Malkoč sta šokirani, ponižani in razočarani nad pravosodnim sistemom. Sporočili so, da pravice, če so sploh upali nanjo, ni več. Sprašujejo se, ali eno življenje vredno sedem let zapora. Kaj je sodišče upoštevalo?

Vprašanj je veliko, odgovorov pa za zdaj ni. Iz tožilstva KS sporočajo, da so "zaskrbljeni zaradi sodbe Kantonalnega sodišča in da bodo vložili pritožbo". In ostalo je le pri tem. Glavne tožilke Dalide Burzić ni ne duha ne sluha. 

Odvetnica družin Agić in Malkoč Adela Duraković je po sodbi povedala, da je sodišče poudarilo, da "tožilstvo KS ni pravilno kvalificiralo kaznivega dejanja, ampak je uporabilo blažjo kvalifikacijo". Vprašanje je, kdo je nadzoroval obtožnico, ki je bila vložena v tem primeru. Teoretično bi to morala najprej storiti glavna tožilka Dalida Burzić, nato pa še Federalno tožilstvo. Že na samem zaključku primera je tožilstvo naredilo napako, saj ni bilo pripravljeno na zaključno besedo. Številni odvetniki navajajo, da je bil primer jasen od samega začetka, a zakaj je vse šlo v napačno smer, bo moral nekdo odgovoriti.

Sodišče je upoštevalo izvedensko mnenje obrambe, zavrglo pa izvedensko mnenje tožilstva KS Ševala Kovačevića. Njegovo mnenje je bilo v celoti zavrženo tudi v primeru Dženana Memića, kjer je bilo ocenjeno kot "pavšalno, nedorečeno, nestrokovno in nesprejemljivo". Ali je takšen izvedenec še lahko verodostojen za tožilstvo KS in za sodišče? 

Odvetnica Duraković navaja, da pravica ni bila zadoščena, zlasti v delu oprostilne sodbe za pomočnike, kljub vsem predstavljenim dokazom.

Pritožba na Vrhovno sodišče FBiH ima lahko dva scenarija. Eden je, da Vrhovno sodišče FBiH spremeni sodbo, drugi pa, da vrne vse na začetek Kantonalnemu sodišču.

Dve mladi življenji sta izgubljeni, nobena kazen ju ne bi vrnila. Toda vprašanje je, kakšno pravico lahko pričakujemo, ko se izrekajo takšne sodbe?

Že leta poslušamo o reformi pravosodja, o potrebi po boljšem položaju žrtve, neodvisnem pravosodju, a stanje je vse slabše. Če mediji poročajo o primerih, je pravosodje pod pritiskom, če pa ne poročajo v zadostni meri, ostajajo skriti številni propusti.

Ne ve se, v katerem trenutku so mediji prevzeli vlogo nadzornika nad pravosodjem namesto Visokega sodnega in tožilskega sveta.