Nepolnitev ustavnega sodišča je kaznivo dejanje: v FBiH razveljaviti razpis in objaviti javni poziv, v RS preganjati oviralce

Piše: Rasim Belko

Miodrag Simović se je lani novembra upokojil. Narodna skupščina RS naj bi, a še ni zaključila izbire njegovega naslednika. V prejšnjem mandatu se je zavlačevalo, v tem se dejansko skoraj ne dela. Po tem, ko sta Milorad Dodik in NSRs odločila razveljaviti delovanje Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine na 49 odstotkih okupiranega prostora, je verjetno, da novega sodnika ne bo za dalj časa.

Tako je jasno, da ko bo Zlatko M. Knežević najverjetneje konec leta šel v predčasno upokojitev, bo Ustavno sodišče BiH ostalo brez sodnikov iz entitete RS.

V prevodu, to je dvakratno spodkopavanje in rušenje ustavnega reda Bosne in Hercegovine, saj bo Ustavno sodišče z onemogočenim delovanjem in zmanjšano kapaciteto razglašena institucija. Gre pa za ključno institucijo za ustavnost reda in delovanje Bosne in Hercegovine kot suverene države.

In medtem ko tožilci Tožilstva Bosne in Hercegovine poskušajo pripraviti obtožnico proti Dodiku, ki ne bo zajela ničesar bistvenega in nič drugega kot tisto, kar bi zanimalo Dodika, se poleg njih odvija eno najresnejših kaznivih dejanj - spodkopavanje ustavnega reda Bosne in Hercegovine.

Ker v členu 156 Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine, ki ga je spremenil visoki predstavnik Christian Schmidt, piše: „Kdor z uporabo sile ali grožnjo uporabe sile ali na kakršen koli drug protipraven način poskusi spremeniti ustavni red Bosne in Hercegovine ali strmoglaviti njene najvišje institucije, se kaznuje z zaporom najmanj pet let”.

Jasno in natančno ta člen Kazenskega zakona BiH natančno določa prav tisto, kar počne Milorad Dodik, v poskusu strmoglavljenja Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, kot branik, ki ščiti ustavni red in kot zadnja ovira njegovim secesionističnim težnjam in načrtom. Ko bo strmoglavil Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, bo Milorad Dodik očistil prostor za delovanje do končnega uresničenja cilja. In zato je potrebno njegovo delovanje procesuirati tako, kot to predvideva Kazenski zakon BiH, po katerem naj bi Državno tožilstvo delalo, a se zahvaljujoč glavnemu tožilcu Milanku Kajganiću očitno ne dela.

Podobna situacija, le z drugim podpisom in motivom, je tudi v entiteti Federacija. Mato Tadić ni več v Ustavnem sodišču BiH. Njegovega naslednika naj bi izbrala Parlament Federacije, a je ta proces postal začaran krog, glede na dejstvo, da HDZ s političnim dogovorom s Trojko želi namestiti nekompetentnega, a strankarsko primernega Marina Vukojo.

Stav strokovnjakov je jasen - Vukoja nima kompetenc, da bi bil ustavni sodnik. Stav HDZ-ja je trmast, pripravljeni so blokirati vse procese, da bi namestili Vukojo, Trojka pa po standardnem postopku kompetenc ne gleda, temveč izpolnjuje želje. Vendar pa je proces še vedno zastal in deblokada bo zagotovo uvedla Federacijo v novo krizo. Poleg tega pa bo vse tiste v procesu imenovanja Vukoje uvedla v kaznivo dejanje spodkopavanja ustavnega reda. Sama dejstva, da je Vukoja dobil najvišje politične točke na montiranem intervjuju, veliko več kot izkušeni in kompetentni kandidati iz pravosodja, se lahko razume kot spodkopavanje ustavnega reda. Tisto, česar ni treba razlagati, je dejstvo, da sodnika ni, kar je neposredna kršitev člena 156 KZ BiH.

V pokoju bo naslednje leto tudi Seada Palavrić, zato, če se bo ta tempo nadaljeval, je verjetno, da bodo v Ustavnem sodišču BiH sedeli le trije sodniki, ki jih izbira Evropsko sodišče v Strasbourgu.

Jasno je, da lahko izbiro sodnikov iz RS reši le pritisk na Dodika ali obtožnica, utemeljena po Kazenskem zakonu.

Na drugi strani, če bo volja, lahko Parlament Federacije BiH veliko enostavneje reši situacijo glede Vukoje, pa tudi postavi jasne standarde za prihodnje izbire sodnikov Ustavnega sodišča.

In to se lahko stori z razveljavitvijo razpisa, ki se predolgo vleče, in z objavo javnega poziva za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. Ta javni poziv bi moral definirati jasne pogoje, predvsem kompetentnost bodočega ustavnega sodnika, torej da mora imeti najmanj pet, osem, deset let dela v pravosodju. Te kriterije bi morali določiti strokovnjaki ustavnega prava, ne pa da se sodnike v najpomembnejšo instanco za obrambo države izbira po točkovanju strankarskih pionov na škodo države, kot je primer pri sedanjem razpisu.

Ta javni poziv bi skozi kriterije in pogoje v veliki meri definiral tako tiste, ki se prijavljajo, kot tiste, ki bodo izbrani, saj bi ponudil le kandidate z resnimi sodniškimi izkušnjami, zato ne bi bilo mogoče, da bi nekdo, ki je bil parlamentarni sekretar, imel več točk kot kandidati z resnimi biografijami.

Če pa se je Parlament Federacije, ki ga očitno vodi HDZ in Dragan Čović, odločil nadaljevati z igrami brez meja, potem je jasno, da morajo tudi oni odgovarjati po členu 156 Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine.

In šele ko bodo rušitelji ustavnega reda, ne glede na to, ali delujejo s silo ali protipravno, procesuirani za protidržavna dejanja, bomo lahko računali, da bomo nekega dne postali resna država.