NEPLAČENA FAKTURA Schmidt med rušenjem ustavnega reda BiH v Zagrebu: Znana je tema - volilni zakon!?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

V Bosni in Hercegovini poteka državni udar, rušenje ustavnega reda v režiji Milorada Dodika, ki v Republiki srbski prepoveduje delovanje tožilstva, sodišča, VSTV-ja, SIPA-e.... Medtem pa se visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt sestaja z Andrejem Plenkovićem.

S členom II Aneksa 10 Daytonskega mirovnega sporazuma je visoki predstavnik zadolžen predvsem za spremljanje izvajanja mirovnega sporazuma. Ne vemo, kako ga je danes objektivno lahko ocenil iz Zagreba, vendar je bila BiH na dnevnem redu.

"Razpravljali smo o trenutnih dogodkih v BiH. Ponovil sem poziv k umiritvi napetosti in vrnitvi k dialogu, ki bo zagotovil funkcionalnost BiH.

Zavzemamo se za volilno reformo, ki bo zagotovila enakopravnost Hrvatov kot konstitutivnega naroda. Kot bližnja soseda se bo Hrvaška tudi v trenutnih zahtevnih geopolitičnih razmerah še naprej zavzemala za nadaljnjo pot v EU, podpirala ozemeljsko celovitost in splošen napredek BiH," je zapisal Plenković na omrežju X.

Plenković torej, medtem ko poteka rušenje ustavnega reda države Bosne in Hercegovine, Schmidta obvešča, da faktura ni bila plačana do konca. Prejšnje besede, da o BiH ni pogajanj in da bo BiH še naprej napredovala na poti v EU, očitno ne veljajo več. Niso nikoli niti veljale, a smo jih leta požirali kot anestezijo zaradi udarcev na zdravo pamet.

Schmidt v najtežjih trenutkih za BiH sploh ni na svojem delovnem mestu, s Plenkovićem usklajuje stališča, kako Hrvatom, oprostite, HDZ-ju BiH, zagotoviti člana Predsedstva BiH za večno. Dokler obstajata HDZ in Dragan Čović, da bo kandidat izvoljen prav iz te legitimne stranke, ker niste Hrvat, če niste v HDZ-ju ali vsaj v kakšni stranki iz HNS-ja, ki so večinoma služabniki HDZ-ja BiH.

Očitno je, da norost Milorada Dodika izkorišča Dragan Čović. Pod krinko poti BiH v EU (če se ne razpadejo, preden bomo sploh odprli pogajanja) je njegov cilj jasen in v tem primeru en sam. In to ni mir, ampak volilni zakon BiH po meri, kot si ga želi ne le HDZ BiH, ampak tudi Hrvaška.

Skorajda neprekinjena politika sosednje Hrvaške do Bosne in Hercegovine ima jasen cilj - z dodatnimi etničnimi delitvami v BiH uresničiti vojne cilje, ki jih je v devetdesetih začel prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman - ko je del Bosne in Hercegovine nameraval priključiti Hrvaški, kar je Mednarodno sodišče v Haagu razsodilo kot Združeni zločinski podvig, zaradi česar niso trpeli le Bošnjaki in Srbi v BiH, temveč tudi Hrvati, ki so bili nasilno preseljeni s svojih stoletnih ognjišč.

Nič manj drugače v primerjavi s srbsko/srbijansko politiko.

Ne gre več vprašanje, kaj misli Schmidt, to je že dolgo kristalno jasno, vprašanje je, zakaj PIC tolerira Schmidta in zakaj ni na svojem delovnem mestu v zelo težkih trenutkih za BiH.