Potrebna nova tožba: Rok za revizijo procesa BiH proti Srbiji poteče februarja 2017.

Nekateri sarajevski mediji analizirajo, da bo februarja 2016. potekel rok za morebitno revizijo procesa Bosne in Hercegovine proti Srbiji za genocid pred Meddržavnim sodiščem pravice v Haagu (ICJ).

To ne more biti res. Postopek se je začel 27. februarja 2006, sodba pa je bila izrečena 26. februarja 2007, piše novinarska agencija Patria.

Torej, po vseh pravnih določbah, rok je deset let od sodbe, ne od vložitve tožbe. Bosna in Hercegovina ima še eno leto časa, da vloži zahtevo za revizijo postopka proti Srbiji pred tem najmočnejšim mednarodnim sodiščem na svetu. Drugi problem se tiče možnosti vložitve takšne zahteve. Namreč, srbska stran v državnih organih lahko vedno povzroči težave pri aktiviranju takšne tožbe. 

Nihče do zdaj še ni storil korakov za odprtje in dostop do arhiva Vrhovnega sveta obrambe Jugoslavije.  Med agresijo na Bosno in Hercegovino je bilo o tem 57 sej.

Slobodan Milošević je bil edini član VSO, ki je bil prisoten na vseh 74 sejah. Po naročilu udeležencev na 17 sestankih ni bilo stenografskih zapisov, od katerih je bilo devet opravljenih leta 1995, pred in po genocidu v Srebrenici.

V preteklosti so bili stalni člani VSO predsedniki republik, predsednik ZRJ/Srbije in Črne gore, po posebni odločitvi pa tudi obrambni minister ZRJ in poveljnik Jugoslovanske armade, po potrebi pa so bili vabljeni ali vključeni v delo tudi drugi državni in politični funkcionarji ZRJ in republik, predsedniki republiških vlad, pa tudi vojno-politični voditelji, ne samo iz ZRJ, ampak v času agresije na Republiko BiH tudi vojno-politični voditelji iz Republike Srbske (RS) Ratko Mladić in drugi iz t.i. Republike Srbske Krajine.

Če bi se oznaka tajnosti s teh dokumentov odstranila, bi bila Srbija nedvomno pred obsodbo za genocid v Srebrenici ter številne zločine proti človeštvu.

Bosna in Hercegovina je dolžna obnoviti sodbo, saj je z navadnim političnim vetom Rusije v Združenih narodih s Srbije odstrla zgodovinsko krivdo za storjene zločine, sodba za genocid pa je bila praktično zavrnjena, da bi kot taka vstopila v učbenike zgodovine Srbije, Bosne in Hercegovine in sveta.

Odnos Srbije do zločina genocida v Srebrenici sili BiH k reviziji tožbe.