Nelogičnosti SSP-ja: Za koga BiH zahteva povečanje izvoza sladkorja v EU, ki ga ne proizvaja!?

Pogajanja med Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo o usklajevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS), ki so se začela v torek (16. februarja), potekajo precej v tajnosti, piše agencija Patria.

O SPS-ju je znano le tisto, kar je prej pojasnil minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose BiH Mirko Šarović. Dejal je, da EU zahteva, da oblasti BiH dovolijo izvoz blaga iz Hrvaške v BiH brez carin. Poleg Hrvaške bi blago v BiH po ničelni carinski stopnji izvažale tudi druge članice EU. Strokovnjaki trdijo, da bo to uničilo domače proizvajalce.

Šarović je razkril še, da bo BiH po prilagoditvi SPS-ja zagotovo utrpela škodo, vendar bodo to poskušali ublažiti s tem, da bo BiH zahtevala protiusluge od EU. Svet ministrov BiH je pripravil akt, s katerim domači pogajalski ekipi nalaga, naj zahteva, da EU dovoli večji izvoz nekaterih blag iz Bosne in Hercegovine. Z besednjakom zunanje trgovine povedano, BiH zahteva povečanje kvot za izvoz naslednjih blag: rib, sladkorja, vina, sadja in zelenjave.

Več od tega ni mogoče izvedeti, dokler pogajanja med BiH in EU o prilagoditvi SPS-ja niso končana. Iz kabineta Hamde Tinjaka, sekretarja Ministrstva za zunanjo trgovino in gospodarske odnose BiH in vodje pogajalske ekipe BiH v zvezi s prilagoditvijo SPS-ja, so za NAP sporočili, da Tinjak ne bo dajal podrobnejših izjav, dokler se pogajalski proces o SPS-ju ne zaključi.

Javnost ne more dobiti pojasnila niti o tem, zakaj BiH zahteva večje kvote za izvoz sladkorja v EU. Strokovnjaki s Fakultete za kmetijstvo v Sarajevu pojasnjujejo, da Bosna in Hercegovina nima zasejanega niti enega hektarja sladkorne pese. Veliko koristneje bi bilo zahtevati povečanje kvot za izvoz blaga, ki se proizvaja v BiH.

Iz Uprave za posredno obdavčevanje BiH so za NAP potrdili, da je Bosna in Hercegovina v letu 2015 uvozila kar 124.253 ton sladkorja v vrednosti 76,5 milijona KM. V tem času smo izvozili le nekaj več kot 21.000 ton sladkorja. Sladkor smo največ izvažali v Makedonijo, Hrvaško in na Kosovo.

Zanimivo je, da je največji uvoznik sladkorja v BiH, hkrati pa tudi največji izvoznik iz BiH, podjetje Studen-agrana doo. To podjetje je vpleteno v eno največjih sladkornih afer v povojni BiH, ki je bila odkrita leta 2014 po aretaciji nekdanjega direktorja Uprave za posredno obdavčevanje BiH Kemala Čauševića.

Podjetju Studen-agrana je nekdanji predsedujoči Sveta ministrov BiH in sedanji poslanec v Parlamentu BiH Nikola Špirić (SNSD) omogočil oprostitev carine pri uvozu sladkorja v BiH, s čimer je v šestih letih proračun Bosne in Hercegovine oškodil za približno 60 milijonov KM.

Čaušević je preiskovalcem povedal, da se je po njegovih informacijah Ilija Studen, lastnik Studen-agrane, dobro oddolžil Špiriću za storitev, ki mu jo je opravil, in to domnevno prek Špirićeve hčerke, ki je v tistem obdobju živela ali je živela na Dunaju.

Nekdanji namestnik ministra za finance Bosne in Hercegovine Fuad Kasumović je prav tako povedal Patriji, da je Špirić od brata lastnika podjetja Studen-agrana, ki je bil takrat direktor podružnice Raiffeisen banke v Banja Luki, prejel dva in pol milijona KM podkupnine, ker je podjetje Studen-agrana oprostil carine pri uvozu sladkorja v BiH.

Strategijo o tem, kaj bo BiH zahtevala od EU kot protiuslugo ob odpiranju meja naše države za blago iz EU, je določil Svet ministrov BiH, potrdilo pa Predsedništvo BiH, piše Patria. (aa)