Nekateri uradniki EU so v primeru 'Dodik' pokazali, kakšne načrte imajo z BiH

Piše: Armin Aljović

---

Apeli mednarodne skupnosti, da se Srebrenica ne sme ponoviti nikoli več in nikomur, bi se lahko izkazali za jalove in hinavske, potem ko so mediji v Bosni in Hercegovini odkrili, da nekateri najvišji uradniki Evropske unije podpirajo Milorada Dodika, predsednika SNSD, zmagovalne stranke bosanskih Srbov, ki se zavzema za razpad države. 

Novinar iz Banja Luke Slobodan Vasković je ta teden objavil besedilo, v katerem najvišje uradnike Evropske unije – kot je komisar za širitev Johannes Hahn – obtožuje, da v Bruslju lobirajo za Dodikovo politiko razpada Bosne in Hercegovine.
Govori se o desetinah milijonov KM, ki jih Milorad Dodik, osumljen korupcije in mednarodnega kriminala ter širjenja ruskega vpliva na Zahodnem Balkanu, plačuje uglednim lobističnim hišam in evropskim uradnikom za svojo desničarsko politiko.

„Johannes Hahn, evropski komisar za širitev, je poskušal v Bruselj pripeljati člane Predsedstva BiH, da bi jih prepričal, naj sestavijo vlado – imenujejo mandatarja v skladu z 'načeli' Milorada Dodika,“ trdi Vasković in dodaja, da sta tak predlog zavrnila druga dva člana Predsedstva BiH: Željko Komšić in Šefik Džaferović. Takšno Hahnovo ravnanje za Vaskovića ni presenečenje, saj trdi, da je Hahn eden glavnih Dodikovih lobistov v Bruslju.

'Johannes Hahn, evropski komisar za širitev, je glavni lobist Milorada Dodika v Evropski uniji. Poleg Hahna je tu še Miroslav Lajčak, slovaški zunanji minister in nekdanji visoki predstavnik v BiH,' trdi Vasković in opozarja, da za Dodika lobira tudi Lars Gunar Vigemark, vodja Delegacije EU v BiH, ki te dni ravno končuje svoje poslanstvo v Sarajevu.

Čeprav sam Dodik trdi, da Bosne in Hercegovine ne bo več zajela vojna, ki je v 90. letih v državi zahtevala tisoče življenj in razselila milijone ljudi, odkrito govori, da bo Srbiji pripojil Republiko Srbsko, entiteto v Bosni in Hercegovini, priznano le kot upravno enoto znotraj Bosne in Hercegovine, ko je bila vojna v BiH leta 1995 ustavljena s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma.

V zadnjih mesecih je Dodik stopil v odprt spor z ZDA in drugimi zahodnimi državami prav na točki varnosti države, potem ko je blokiral pot Bosne in Hercegovine proti članstvu v Natu.

Analitiki pojasnjujejo, da bi vstop BiH v Nato pomenil konec ideje, da se Republika Srbska lahko pripoji Srbiji, kar je pravi razlog Dodikovega zavračanja, da BiH postane članica Nata, medtem ko so vsi njegovi drugi izgovori le fraze.

Zaskrbljujoče podatke je v petek objavil tudi spletni magazin Žurnal, ki je poročal z zadnje seje Sveta za izvajanje miru (PIC) v BiH, ko je bil zavrnjen zahtevek veleposlaništva Združenega kraljestva v Sarajevu, ki je zahtevalo, naj mednarodna skupnost Miloradu Dodiku pošlje jasno sporočilo, da rušenje institucij BiH – 'ne bo odpuščeno'.

PIC sestavlja 55 držav in organizacij, ki na različne načine podpirajo mirovni proces v Bosni in Hercegovini od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995 – zagotavljajo finančna sredstva, dajejo vojake v sestavo EUFOR-a ali neposredno izvajajo operacije v Bosni in Hercegovini. Kljub temu pa nekatere evropske države, ki so članice PIC-a, danes odkrito stopajo na stran Dodika, čeprav se je pred dvema letoma znašel pod močnimi sankcijami Združenih držav Amerike.

Sklicujoč se na zapisnik z zadnje seje PIC-a je Žurnal objavil besedilo, v katerem navaja, da so obravnavali Dodikove napovedi, da bo po 5. septembru ponovno preučil delovanje državnih institucij, nakar so predstavniki Združenega kraljestva zahtevali, naj bo Dodik opozorjen – tako javno kot zasebno – da 'njegovi potezi ne bosta odpuščena', ter da naj bo poudarek sporočil na zaščiti institucij BiH. V nasprotju s stališči Združenega kraljestva je bil predstavnik Veleposlaništva Francije naklonjen Dodiku.

'Veleposlaništvo Francije v BiH se zavzema za zmernejši odnos do Milorada Dodika,' je ugotovljeno v zapisniku s seje PIC-a.

Poleg Francije so naklonjeno politiko do Milorada Dodika in njegovih napovedi zagovarjali predstavniki Veleposlaništva Italije in Delegacije Evropske unije v BiH, s katero politiko se je strinjalo tudi Veleposlaništvo Ruske federacije. Po drugi strani pa so veleposlaništva ZDA, Združenega kraljestva, Nemčije, Španije, Nizozemske, Japonske in Turčije usklajena glede poti BiH v Nato ter zaščite državnih institucij.

Analitiki opozarjajo, da so številni evropski uradniki med vojno v Bosni in Hercegovini pokazali svoj pravi obraz, ko so odlašali z zaustavitvijo spopadov, medtem ko skoraj 25 let pozneje vlečejo iste poteze in puščajo Dodika ter druge desničarje v državi, da državljane vlečejo v nov konflikt.

Hahnova podpora Dodiku je toliko bolj zaskrbljujoča, ker je le nekaj mesecev prej Evropski parlament sprejel resolucijo o genocidu v Srebrenici, ki ga je označil za največji zločin na tleh Evrope po drugi svetovni vojni, medtem ko ga Dodik imenuje izmišljen zločin, 'ki ni nič drugega kot mit Bošnjakov.' 
Ali pa je nejasno ravnanje francoskega veleposlaništva v BiH, ki je prav tako podprlo Dodika, čeprav je sam Pariz pred dvema letoma dobil ulico 'Rue de Srebrenica' z obrazložitvijo: 'En mémoire des massacres pérpétres en juillet 1995 contre les Bosniaques' – 'V spomin na žrtve pokolov, ki so bili storjeni nad Bošnjaki julija 1995.'