Nekateri ljudje jedo enkrat na dva dni: Zaporniki se prehranjujejo bolje kot socialno ogroženi

SARAJEVO, (Patria) - Inflacija v BiH je prizadela mnoge državljane, tudi Mostarce, socialno najbolj ogroženi pa rešitev iščejo v Centru za socialno delo in Rdečem križu mesta Mostar, da bi se prehranili ali prespali na toplem.

Poleg hrane so številni Mostarji zaradi težkega socialnega položaja primorani iskati tudi streho nad glavo. Zdravka Marić, direktorica Centra za socialno delo mesta Mostar, pravi, da nimajo evidence brezdomcev in njihovega točnega števila, vendar se ljudje javljajo samoiniciativno in center jim poskuša zagotoviti pravico do socialne pomoči.

„Zagotavljamo pravico do javnih ljudskih kuhinj, pravico do namestitve, če ugotovimo, da je oseba v stiski socialne zaščite in da si ne more sama zagotoviti potreb, da nima sorodnikov. Prav tako jim je omogočena enkratna denarna pomoč, svetovanje, paketi hrane. Takšnih zahtev je vse več in imamo več uporabnikov zaradi inflacije. Ljudje s pokojninami in plačami ne morejo zadovoljiti svojih potreb, nekateri pa so brez dohodkov. Obračajo se vsak dan,“ pravi Marić za N1.

„Nekateri ljudje jedo enkrat na dva dni“
Alen Kajtaz, sekretar Rdečega križa Mostar, pravi, da imajo trenutno stanje uporabnikov zamrznjeno. Še več, uporabniki, ki ne prihajajo redno v kuhinjo po obroke, so bili odstranjeni s seznama stalnih uporabnikov, ki prihajajo.

„To počnemo, da bi prihranili hrano, ne želimo je metati stran. Zanje se hrana pripravi, oni ne pridejo in jo moramo vreči stran. Morajo počakati in če ostane hrane, jim jo damo. Ne morejo imeti enakih privilegijev kot redni,“ dodaja.

Število 354 uporabnikov, ki ga imajo trenutno, ni majhno, pravi, vendar ni niti veliko, če upoštevamo vsa podražitev in vse, kar nas spremlja kot posledica vojne v Ukrajini, pa tudi posledice korone.

„To so stvari, ki vplivajo na kakovost življenja naših someščanov. Mislim, da je dvakrat več uporabnikov, ki so v stiski, kot pa je prikazano število na podlagi seznamov, ki jih imamo. Še vedno so ljudje, ki jedo enkrat na dan ali celo enkrat na dva dni. Ne odločijo se, da bi prišli v kuhinjo, da bi ponudili roko ali prosili za pomoč,“ poudarja Kajtaz.

Pravi, da situacija na državni ravni ni urejena, da problem brezdomcev in socialno ogroženih kategorij ljudi ni sistemsko rešen.

„Imamo situacijo, da ima zapornik v BiH pravico do 3000 kalorij dnevno in nekaj kalorij, ki se zagotavljajo za družbeno koristno delo. Za to stoji država. Po drugi strani pa nisem prepričan, da v BiH obstaja kakšen pravilnik, ki bi zagotovil status brezdomcem in socialno ogroženim kategorijam ljudi, da bi jim omogočil enak obravnavo. Kdo bo zagotovil to hrano, ali je je dovolj in koliko kalorij, tega še vedno ni,“ pravi Kajtaz.

Vsakodnevne podražitve ne sledijo proračunska izdvajanja

Kuhinja ima velike stroške, občanom pa je na voljo vsak dan. V 30 letih so imeli le en dan, ko so bili zaprti, in sicer tisto leto, ko je padel velik sneg in ni bilo mogoče priti do kuhinje.

„Imamo situacijo, da vsakodnevnim podražitvam ne sledijo izdvajanja iz proračuna, oziroma se ne izdvajajo iz tistega dela, ki se nanaša na prijavljene projekte. Vsako leto se prijavljamo na projekte pri različnih ministrstvih in ta sredstva so iz leta v leto enaka. Prej so bile majhne podražitve, tako da se je nekako prešlo čez to, zdaj pa, ko imate inflacijo, ki presega ta izdvajanja in ne sledi plačam in pokojninam, ljudje živijo slabše. Prej so si lahko za neko plačo zagotovili normalnejše življenje, danes pa iščejo dodatne prihodke. Ljudje komaj preživijo. Kako je šele tistim, ki nimajo nobene službe,“ pravi za konec Kajtaz.

Pred socialno ogroženimi državljani Mostarja je dolga in hladna zima, poleg teh ustanov pa se tudi številne nevladne organizacije trudijo, da bi jim zagotovile brezplačno obutev in oblačila ter nekaj hrane.