Nekada ih plaćala Miloševićeva vojska, danas na važnim pozicijama u OSA-i, SIPA-i, OS BiH...

Žestoku kampanjo so sprožili nekateri mediji iz Republike Srbske proti „vojnim kadrom SDA“, ki so zdaj na položajih, in to hkrati, ko iz vseh „razpoložljivih medijskih orožij streljajo“ po reviziji sodbe, s katero je bila Srbija obsojena za nesprečevanje genocida in nekaznovanje storilcev genocida, piše Patria.

Idejni tvorci te kampanje pozabljajo, da so „vojni kadri SDA“ branili to državo, medtem ko oblast RS na čelu s predsednikom RS Miloradom Dodikom podeljuje priznanja obsojenim vojnim zločincem.

Sumljiva vojna preteklost krasi precejšnje število danes visoko pozicioniranih politikov v RS, pa tudi vodij policijskih agencij.

Nenad Stevandić, podpredsednik Narodne skupščine RS, je bil član vojnega štaba „Avtonomne regije Krajina Srpske Republike BiH“, skupaj s sodnim vojnimi zločincem Radoslavom Brđaninom, generalom Momirom Talićem, Stojanom Župljaninom, Rajkom Kuzmanovićem (sedanjim predsednikom RS)... in številnimi drugimi.

V tistem času je že na veliko domnevno poveljeval Srbskim obrambnim silam (SOS), ki so po Banjaluki in Krajini divjale in množično preganjale bošnjaško in hrvaško prebivalstvo, ropale, požigale, razstreljevale, ubijale...

Na vojnih posnetkih napada Vojske Republike Srbske na predmestje Bihaća je viden aktualni minister za notranje zadeve Republike Srbske Dragan Lukač. Bil je vojaški poveljnik Banjaluškega odreda Specialne brigade policije RS, ki je izvedel ta napad leta 1994.

Specialna policija RS bo ostala v spominu po številnih storjenih zločinih. Dragan Lukač je bil leta 1995 hudo ranjen na sarajevskem bojišču.

Na video posnetku je videti, kako Lukač in njegovi vojaki maltretirajo ujetega mladeniča Nedžada Dizdarevića. Lukač je, kot se sliši in vidi na posnetku, odredil, da Nedžada odpeljejo. Nesrečni mladenič je bil po odpeljanju zaklan.

Vojna biografija dolgoletnega načelnika trebinjske policije, nato pa direktorja SIPA-e Gorana Zubca je polna madežev.

Povezujejo ga z zločini, storjenimi na območju sarajevske občine Ilidža. 

Današnji državni poslanec SNSD, nekdanji predsedujoči Sveta ministrov in minister za finance in trezor Nikola Špirić je med svojo kariero zamenjal pet političnih strank, s politiko pa se je začel aktivno ukvarjati leta 1993 kot član Šešeljeve Srbske radikalne stranke. 

Prav iz tega obdobja izvira slika, na kateri je Špirić v družbi Vojislava Šešelja nekje v Prijedoru, kjer, naj spomnimo, ni bilo nobenih vojaških dejanj, vendar je bilo ubitih več kot 3.000 Bošnjakov. Ta slika je bila dolgo časa na voljo na internetu, a je nenadoma izginila.

Na lokalnih volitvah lani je bil Miroslav Mićo Kraljević izvoljen za načelnika Vlasenice. Krasi ga sumljiva tako vojna kot povojna biografija. Bil je poveljnik tako imenovane specialne policijske enote, čigar pripadniki so posiljevali, ropali, ubijali in zapirali Vlaseničane Bošnjake.

Njegovo ime je bilo pogosto omenjeno na haaških in na sojenjih pred sodiščem BiH. Za dejanja v poletju 1992 ni odgovarjal. Kraljević ima tudi pravnomočno sodbo za ugrabitev leta 2010. Na sodišču je priznal, da je jeseni 2010 sodeloval pri ugrabitvi Laze Vidakovića, odbornika Naše stranke v občinski skupščini Osmaci, ki ga je držal v ujetništvu v Srbiji.

Mićo Kraljević uspešno reši sebe pred odgovornostjo za dejanja med vojnimi leti, vendar ni uspel rešiti svoje sestre Višnje Aćimović, ki je obtožena umora 37 Bošnjakov.

Temu seznamu bi se lahko dodalo še precejšnje število imen iz SIPA-e, OSA-e, Direkcije za koordinacijo policijskih organov, Ministrstva za obrambo in Oboroženih sil BiH, ki se nahajajo na seznamih za Srebrenico, ali pa so bili na plačilnem seznamu Jugoslovanske armade do leta 2001, zdaj pa so razporejeni na pomembne položaje.

In na koncu, Dodik, ki nadzoruje skoraj vse medije v RS, bi morda lahko odgovoril na vprašanje: ko govori o tem, kako je med vojno reševal Bošnjake in Hrvate iz Banjaluke, pred kom jih je reševal, kdo jih je preganjal in kdo jih je hotel ubiti?