Nefunkcionalen Svet ministrov BiH: EU pot stoji, HDZ dominira, manjka minister iz vrst Srbov, imenovani Bošnjaki niso nikjer

Napisala: Amra Vrabac

Od najhitreje formiranega do najbolj nefunkcionalnega Sveta ministrov BiH sta minili dve leti. Potem ko je BiH marca 2024. odprla pristopna pogajanja z Evropsko unijo, so se institucije BiH, ki jim predseduje Svet ministrov BiH, izgubile v času in prostoru.

Glavni pogajalec ni bil imenovan, zamuja se z reformno agendo, nista bila sprejeta dva zakona s področja pravosodja (Zakon o VSTV in Zakon o sodišču BiH), zamuja se s pripravo dveh zakonov, zaradi katerih BiH grozi siva lista FATF. Šele ko je postalo jasno, da je enoletni monitoring potekel in da BiH nima več časa, sta Ministrstvo za varnost BiH in Ministrstvo za pravosodje pospešila delo in začela z izdelavo zakonov. In ne glede na to, da je bil eden od teh zakonov sprejet v Svetu ministrov BiH, še ni bil sprejet v PS BiH.

Koliko je nefunkcionalen Svet ministrov BiH, kažejo tudi izjave ministrov po vsaki seji, saj je očitno, da ima vsak svoje videnje odnosov v Svetu ministrov BiH in krivi druge za neuspeh.

Od januarja 2025. je Svet ministrov BiH tudi neustaven, glede na to, da sta iz vrst Srbov dva ministra, medtem ko imajo Bošnjaki tri položaje, Hrvati pa kar štiri (predsedujočo Borjano Krišto in tri ministre – pravosodja, civilnih zadev in namestnika ministra za varnost, ki v celoti vodi ministrstvo po aretaciji Nenada Nešića).

Krišto po fiasku z imenovanjem Gorana Selaka za ministra za varnost, ki se je sam umaknil iz nadaljnje procedure marca 2025., nikoli ni predlagala novega kandidata, tako da ima HDZ v Svetu ministrov BiH največ kadrov, s čimer si prisvaja en položaj iz vrst srbskega naroda. Toda o tem se celo pretirano ali sploh ne oglaša Milorad Dodik, s čimer verjetno ohranja dobre odnose s partnerskim HDZ-jem.

In zadnja seja Sveta ministrov BiH ni mogla miniti brez škandala, saj se je po izjavah ministrov za promet in komunikacije Edina Forte in zunanjega ministra BiH Elmedina Konakovića o odločitvah s te seje, odzvala Krišto, češ da ministri ne navajajo točnih informacij.

„Napačno predstavljene informacije o glasovanju na seji o točkah, ki so bile obravnavane, a niso bile sprejete, kot tudi poskus zmanjševanja dnevnega reda v javnosti, nedvomno potrjujejo izogibanje odgovornosti. Ministri, kot nosilci izvršnih funkcij v imenu ministrstev, so predlagatelji in lastniki gradiv, ki se obravnavajo na seji, in vse, kar predlagajo, v skladu s poslovnikom o delu Sveta ministrov BiH, predsedujoča Sveta ministrov BiH uvrsti na dnevni red“, je navedla Krišto.

Toda, da že dolgo stvari ne delujejo v Svetu ministrov BiH, kažejo tudi primeri z zavlačevanjem nekaterih imenovanj, izogibanjem razrešitvi Darka Ćuluma z mesta direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA), umikanjem nekaterih odločitev z dnevnega reda.
Svet ministrov BiH je že lani padel na izpitu odgovornosti, ko ni razrešil Ćuluma, čeprav je odstopil in v trenutku, ko je potekal napad na državne institucije, zapustil SIPA-o in prestopil v MUP RS. Po štirih mesecih je Ćulum umaknil svoj odstop, saj ni bil razrešen, in 14. julija se je pojavil v pisarni direktorja SIPA-e.

Vsa absurdnost političnih imenovanj se kaže v primeru Ćulum. Namesto da bi vztrajali pri njegovi razrešitvi, so stranke Trojke podprle tudi imenovanje namestnika direktorja SIPA-e, Dragana Andrića, medtem ko so se Bošnjaki množično upokojili, ta agencija pa je ostajala brez vodstvenih kadrov iz vrst Bošnjakov. Kakšni interesi povezujejo stranke Trojke in Darka Ćuluma, ni povsem jasno, vendar je očitno, da je država BiH v tem primeru izgubila. Tisti, ki so se prisegli, da bodo spoštovali zakone in Ustavo BiH, tega niso storili.

Primer Ćulum je zanje arhiviran, izgleda pa tudi za tožilstvo BiH, kjer se nahaja kazenska prijava zoper Ćuluma in Borjano Krišto, ker ni sprožila imenovanja novega ministra za varnost.

Zaradi javnosti, pa tudi tistih, katerih spomin je kratek kot stenj sveče, bomo opomnili, da je Darku Ćulumu mandat direktorja potekel že julija 2024. O izpolnjevanju pogojev za upokojitev, medtem ko druge pošilja v pokoj, nihče razen medijev več ne govori.

Tako človek brez uradnega drugega mandata vodi eno najpomembnejših policijskih agencij. A brez mandata so tudi nekateri drugi direktorji, kot je Draško Milinović na čelu Regulatorne agencije za komunikacije (mandat potekel 2024.), Enes Hašić na čelu Agencije za razvoj visokega šolstva, medtem ko so nekateri že dobili nove mandate.

Od 33 položajev, na katere so bila opravljena imenovanja v tem mandatu Sveta ministrov BiH, je šest Bošnjakov, 14 Srbov, 13 Hrvatov. In ne, tukaj ne gre za preštevanje krvnih zrnc, temveč za spoštovanje zakonov in Ustave BiH. Ker zakoni in Ustava se ne morejo uporabljati za nekatere druge, a ne za Bošnjake.

Eno od zadnjih imenovanj je bil direktor Uradnega lista BiH Dragan Prusina, ki je na tem položaju od leta 2006. Toda za Trojko tudi v tem primeru ni bilo nič sporno, prav tako ne pri ukradenem položaju koordinatorja za reformo javne uprave.