Nedžad Branković: Sarajevski tunel je dokaz da nismo nesposobna nacija

Sarajevo danes obeležuje 21. obletnico preboja „Predora D - B“, poroča bosansko-hercegovinska tiskovna agencija (NAP).

Izropan pod vzletno-pristajalno stezo edinega sarajevskega letališča med najhujšo obleganjem Sarajeva leta 1993, je eden največjih fenomenov med srbsko agresijo na Bosno in Hercegovino ter najstrožje varovana skrivnost Sarajeva tistega časa.

Dolgo 720 metrov in visoko 1,5 metra je predstavljalo edino pot, po kateri je v Sarajevo prihajala hrana, zdravila in orožje. Povezoval je dva dela proste ozemlja pod nadzorom Armade RBIH: Dobrinjo in Butmir. Od tod je dobil tudi ime „Predor D - B“. Za Sarajevo ni pomenilo nič drugega kot - življenje!

Ideja za „Predor D – B“ je danes upokojeni general Armade BiH Rašid Zorlak, ki pokojniške dni najpogosteje preživlja na čelarstvu v Malešićih pri Ilijašu. Projekt za predor je naredil dr. Nedžad Branković, takrat najboljši inženir obkoljenega Sarajeva, ki je imel komaj 31 let. Oba se strinjata, da imajo vsi, ki so izkopali eno samo lopato zemlje na tem predoru, velike zasluge za njegov nastanek, zlasti bosansko-hercegovinski rudarji, ki so 24 ur neprekinjeno delali na tem projektu.

- Ni življenjske situacije, nevšečnosti, iz katere ni izhoda – je dejal dr. Branković za agencijo Patria. Tega pa so, pravi, v vojnem Sarajevu našli prav v predoru. Meni, da vsak čas ima svoj predor. Tudi ta, pravi, težka politična in ekonomska situacija, v kateri se BiH trenutno nahaja, ima izhod. Le najti je treba formulo in verjeti vase.

- Na žalost, vsak dan se udarjamo po glavi in govorimo, da smo najslabši, najbolj korumpirani... To ni res. Če bomo tako nadaljevali, ne potrebujemo sovražnika. Uničili se bomo sami – pravi dr. Branković. Opozarja, da morajo Bošnjaki povrniti zaupanje vase. Prav „Predor D – B“ pa je lahko inspiracija, da so Bošnjaki lahko zelo sposobni.

Gledano z današnje razdalje Branković pravi, da je naredil veliko bolj zapletene projekte od „Predora D – B“. Vendar pa glede na situacijo, v kateri so gradili sarajevski predor, in njegov pomen za Sarajevo, ki se je že dušilo pod agresorskimi granatami, nikoli ni, in verjetno ne bo nikoli naredil bolj odgovornega posla, od katerega je neposredno odvisnih na desetine tisoč človeških življenj.

Priznava, da kot 31-letnik, nezrel človek, takrat ni bil zaveden teže, ki jo je pred njega postavila država Bosna in Hercegovina.

- Kaj ve otrok, kaj je tirnica teška 200 kilogramov – pravi Branković skozi šalo, ki bo deset let po prekopu predora postal tudi premier Federacije BiH.

General Rašid Zorlak, ki je sprožil projekt prekopavanja „Predora D – B“, „žil žive“ obkoljenega Sarajeva, je v prejšnji izjavi za agencijo Patria dejal, da predor ni nič drugega kot najboljši odgovor agresorju v tistem obdobju.

- Tisto noč leta 1992, ko smo ležali z glavami potisnjenimi v kletna okna neke hiše blizu letališča in čaka li priložnost, da se vrnemo na varno ozemlje, se nikoli nisem poāutil bolj bedno. Preklel sem četnike, razmišljal o Bosni, narodu, o možnostih boja, o vztrajnosti in neuničljivosti našega naroda – je dejal Zorlak. Takrat se je v njegovi glavi rodila ideja, ki naj bi v mesto Sarajevo, ki je bilo že dneve pod obleganjem, vrnila življenje in upanje.

- Vedel sem, da mora pod vzletno-pristajalno stezo obstajati drenažni sistem, zato sem pomislil, da bi se ga lahko uporabilo za prehod pod njo. Z drugimi besedami, tisto noč s 5. na 6. november '92, mi je sinila ideja o prekopavanju predora – se je spomnil Zorlak.

Drenažni sistem, ki bi se lahko uporabil za prehod pod vzletno-pristajalno stezo, kot takšen ni obstajal. Toda čez nekaj mesecev bo obstajal sarajevski predor. Prekopan je bil 30. julija 1993, ob 20:50.