Nedim Sladić o podnebnih spremembah v BiH: Bosanski lovci na nevihte napovedujejo katastrofe

Nedim Sladić (18) je študent prvega letnika računalniškega inženirstva na Mednarodni univerzi v Sarajevu. Je poliglota in navdušenec nad meteorologijo in klimatologijo.

Kristijan Vujčić je študent tretjega letnika javne uprave in živi v Prijedoru. Kot Nedim je navdušenec nad meteorologijo in klimatologijo.

PATRIA: Bosnia Storm Chasers, skupnost lovcev na nevihte, je bila ustanovljena leta 2014, po najtoplejšem januarju in februarju v zgodovini meritev, nato pa po tragičnih poplavah maja in avgusta. Kako je potekalo vaše oblikovanje v praksi?    

SLADIĆ: Sodelovanje s Kristijanom Vujčićem se je začelo sredi leta 2013. Slučajno sva se spoznala preko hrvaške strani “Crometeo“, ki prav tako združuje ljubitelje neviht in meteorologije, in tako sva začela s prvimi načrti. Spomnim se le, da sva neko noč omenila temo neviht in kot da se nama je nenadoma prižgala lučka nad glavama, sva začela razmišljati o ekstremnih pojavih, ki bi v bližnji prihodnosti lahko prizadeli Bosno in Hercegovino ter njeno sosedstvo.

Dogovor, ki je bil prvi znak za alarm, se je zgodil že v začetku leta 2014. Pričala sva, da se je januar začel z zelo čudnim vremenom, saj je bilo konstantno nenavadno toplo in sončno, vse je spominjalo na april.

Kristijan in jaz, ki že imava predhodno znanje s področja klimatologije in meteorologije, sva konstantno spremljala prognostične modele, ki temeljijo na izračunih in sinoptiki, v tistem obdobju pa so dajali skrajno nelogične izračune vse do konca februarja. Vedela sva, da nekaj ni v redu, ko je temperatura sredi februarja pogosto presegala 20 °C in ko sva videla, da je že takrat vse v fazi cvetenja in brstenja. Tako se je pojavil drugi znak za alarm.

Kristijan Vujčić 

Tretji in najin končni signal se je zgodil usodnega maja 2014. Opazila sva zelo nenavadno obnašanje ciklone, ki je zaradi nenavadno tople zime in tople podlage tal burno reagirala in tu je nastala nelogičnost. Namreč, ko je ciklon vstopila v Jadran, je bila zelo oslabljena in ni kazala večjega znaka za padavine. Vendar, ko se je premikala proti vzhodu proti Bolgariji, se je njen center v tistem trenutku nahajal na območju Črnega morja, kjer se je dodatno obogatila z vlago in toploto. In namesto, da bi se nadaljevala proti vzhodu, kjer bi se na koncu razblinila, je naredila retrogradno gibanje in ponovno zajela območje Srbije in Bosne in Hercegovine, kjer se je dalj časa zadrževala in tako ustvarila zelo močno spremembo vremena, ki je povzročila nepopisne poplave v osrednjem, vzhodnem in severnem delu Bosne, kar je povzročilo veliko materialno škodo in izgubo življenj, celo okoli dvaindvajset, čeprav se šteje, da jih je bilo več.

Ampak veste, v naravi ima vse izjemo – “Nulla regula sine exceptione.”

Takrat sva uradno rekla: “Ne smemo več čakati, leto se je začelo preveč burno, mislim, da še ni prepozno in da se bo to nadaljevalo, zdaj se začne naš čas!“

PATRIA: Nedavno ste napovedali, da bo severovzhod Bosne pod snegom, celo do višine 36 do 42 centimetrov. Kako? Na podlagi česa pridete do tako natančnih napovedi? 

SLADIĆ: Čeprav so vsi relevantni in dostopni podatki kazali na nastanek močnejših snežnih padavin na severu Bosne in še posebej na Hrvaškem, se nisva ne Kristijan ne jaz nanje sklicevala. Počakala sva, da vidiva, kako se bodo obnašali prognostični modeli (ensembl), ki nama s pomočjo sinoptike in izračunov pomagajo uvideti, koliko padavin lahko tisti dan pričakujemo nad določenim območjem, povprečno hitrost vetra, pričakovano višino snega, kot tudi veliko drugih ključnih parametrov za to, s čimer se ukvarjava. Določeni parametri, ki sva jih opazovala za ta primer, pa so dajali zeleno luč za močnejše snežne padavine, predvsem na severu Bosne, medtem ko nekoliko manj v njenem osrednjem delu. In tako je tudi bilo.

Na ta način spremljava vreme vsakič in na podlagi tega, prognostičnih modelov, pridema do natančnih napovedi.

Pomembno je omeniti, da trenutna višina snega, ki je na severu Bosne v teh dneh dosegla skoraj 50 cm, in da se bo zelo hitro topil, pričakovati pa je porast vodostaja v prihodnjem obdobju na vseh merilnih postajah, vendar to ne bo daleč od kakršnekoli bojazen za možne poplave.

PATRIA: Da takoj povemo ljudem napoved za prihodnje dni, da bi od danes naprej z zaupanjem spremljali vašo stran “Lovci na nevihte”.

SLADIĆ: Napoved za prihodnje dni kaže na porast temperature zraka, tako jutranje kot dnevne. Ko se bomo približevali koncu tedna, se bo iz zahodne Evrope dotekal bolj vlažen zračni mas, ki bo v sklopu Genovske ciklone prinašal nekoliko večje količine padavin v južni in jugozahodni del Hercegovine, medtem ko bi Bosna ostala precej bolj suha, a ne povsem suha.

Padavine v obliki dežja se pričakujejo na območju Bosne, količine padavin pa se bodo gibale od 1 do 9 litrov dežja na kvadratni meter, medtem ko bi v Hercegovini te količine ob koncih tedna bile med 9 in 27 litri na kvadratni meter.

Ko se bomo približevali ponedeljku, bo prišlo do padca atmosferskega tlaka, zato pričakujemo večjo razliko v atmosferskih tlakih med severom in jugom države, kar bo povzročilo zmeren do močan jugozahodni veter (jugo) in jugovzhodni veter, v Hercegovini ne izključujte niti nevihtnih sunkov.

Na višini se bo dotekal vse toplejši zrak, kar bo v močnem južnem toku povzročilo porast temperature zraka, ki bo v nedeljo in ponedeljek dosegla mejo 18 °C.

PATRIA: Kako daleč vnaprej lahko napoveste vremenske razmere? Nevihte postajajo vse bolj nenadne, vse močnejše in vse bolj ekstremne.

SLADIĆ: Vnaprej se natančna napoved z verjetnostjo uresničitve od 55 do 60 % lahko poda do petega dne. Najbolj zanesljive napovedi se dajejo do tri dni, ko je verjetnost uresničitve okoli 80 %. Po petem dnevu smo dosegli mejo kot v matematiki, ki je ne moremo več rešiti – lahko le ugibamo, kaj se bo zgodilo naprej in izvajamo deduktivne sklepe, ki se na koncu najpogosteje končajo z napačnimi napovedmi. Zato se strogo osredotočamo na napovedi do pet dni. V primeru, da vidimo, da prihaja nekaj, kar bi lahko bilo večjih razsežnosti, takrat damo neuradno napoved, ki jo konstantno spremljamo in pravočasno na mojem Facebook profilu „Nedimov Facebook“ objavimo vse možne scenarije, ki v tistem trenutku kažejo na določene vremenske pojave, ki so potencialni v prihodnjem obdobju.

In seveda, trudimo se, da naše napovedi, ki jih napišemo, bodo točne, jasne, natančne in do potankosti razložene, da bi jih lahko določena skupina ljudi, ki nas spremlja, razumela.

Situacija z vremenom je kot trenutek, ko ujamete ugoden veter za plovbo. Burja, jugo ali tramontana vam zagotovo ne bosta koristila, toda če ujamete bonaco ali blag osvežujoč maestral, zahodni veter, je to trenutek, ki ga morate maksimalno izkoristiti. To je primer z nami. Ugoden ustrezen oblak oblikuje moč nevihte. Nevihta ima svoj smer in svojo pot, toda v takšnih primerih sreča igra največjo vlogo.

Nevihte, kot smo lahko opazili, postajajo v zadnjih nekaj letih vse močnejše in močnejše, in ta trend se bo nadaljeval.

Od leta 2008 do danes smo na območju Bosne in Hercegovine beležili pojave, ki jih prej pri nas nismo mogli videti. To je pojav tornada. Takšen se je pojavil dvakrat v Lijevče polju in v Popovom polju, eden v bližini banjaluškega letališča Mahovljani, eden v bližini Prijedora in eden na jezeru Modrac.

Opazujemo tukaj nekatere nenavadne pojave na območju naše države in to je corpus delicti, da je vreme vse bolj dinamično in dinamično, ekstremi vse večji in večji.

Opazujemo, da imamo vse daljša, toplejša in bolj suha poletja, kot tudi vse krajše in krajše zime, ki so pogosto brez večje snežne odeje, kot tudi brez ostrih minusov, ki so znali pasti tudi do -23 °C, če izvzamemo leto 2012.

Ti minusi so se v začetku dvoisvetletja redno in zaporedoma vsako leto, začenši od leta 2000 do 2006, pojavljali vsako zimo vsaj dvakrat ali trikrat ali v januarju, februarju, celo leta 2005 tudi v marcu. Nato so po izjemno topli zimi leta 2007 izginili, v naslednjih letih pa do leta 2012 niso padali pod -16 °C. Opazujemo tudi nagle menjave toplih in hladnih obdobij. Skorajda nimamo več poletja, v katerem se temperatura vsaj en dan ne približa ali preseže 37 °C (izjemi sta bili le leti 2005 in 2014, ki sta bili poleti zelo blagi). Očitne so tudi nagle spremembe v količinah padavin. To se lahko najbolje prikaže s primerom, da smo leto 2014 zaključili kot najbolj deževno leto doslej, medtem ko smo na drugi strani leto 2015 zaključili kot zelo sušno leto, ki je prineslo primanjkljaj padavin ponekod tudi do 200 litrov od povprečne letne skupne količine padavin.

PATRIA: Kaj počnejo in kako delujejo Bosanski lovci na nevihte? Kaj je treba storiti, da bi delovali natančneje in rutinsko? Imate stike z lovci na nevihte iz drugih držav? 

SLADIĆ: “Bosnia Storm Chasers” delujejo na principu lova na nevihte glede strel, saj je to “najbolj ekstremna“ oblika lova na območju Bosne in Hercegovine, glede na to, da pojavi tornadov v določenih okoljih še niso zabeleženi. Da bi se nevihta natančno napovedala, spremljamo radarje Državnega hidrometeorološkega zavoda Republike Hrvaške, kot tudi Republiškega hidrometeorološkega zavoda Srbije, ki imata detekcijo padavin preko decibelov in nama zelo olajšujeta, da preko izračunov vidiva, kako se bo določena nevihta obnašala in v katero smer se bo premikala, saj Bosna in Hercegovina in Kosovo sta edini državi na Balkanskem polotoku, ki nimata radarjev.

Kar zadeva sodelovanje z drugimi državami in njihovimi lovci, se trudiva vzpostaviti odlično sodelovanje z vsemi, saj je najina skupnost zelo mlada in v fazi razvoja.

PATRIA: Pričamo iz leta v leto bolj nestabilnemu vremenu kot posledici podnebnih sprememb. V zadnjih dveh letih smo imeli najprej strašne suše in požare, nato pa poplave, kot lani. Kako dobro lahko napoveste takšne udare? 

SLADIĆ: Narava je tista, ki ustvarja harmonijo, prosto bomo rekli, da ima svoj jin in jang. Odkar spremljamo vremenske razmere, torej od leta 2000, so se večje anomalije pojavljale le občasno, največjih in najpomembnejših pet, kolikor smo jih izbrali za vas in bralce, bomo tudi omenili.

Prva velika anomalija je izjemno sušno in vroče poletje leta 2003, ko je bila celotna Evropa v pozitivnem odstopanju temperature od povprečja. Kako močan je bil ekstrem, pove podatek, da je poleti leta 2003 v Franciji zaradi vročine umrlo kar 14.802 ljudi v samo treh tednih avgusta. Tudi naša država tisto leto ni bila prizanesena, tako smo na primer junija leta 2003, že okoli 11. junija, izgubili 11 ljudi. Ti izgubi življenj so nakazovali posledico izražene vročine v kombinaciji z zmernim odstotkom vlage v zraku.

Druga velika anomalija, ki je najbolj prizadela Balkanski polotok, se je zgodila sredi februarja 2005, ko smo bili priča temu, da je dneve zapored padal močan sneg, temperature pa so bile izrazito nizke. Tisto leto smo imeli nenavadno veliko dni, v katerih je bila jutranja temperatura pod -20 °C, da ne omenjamo, da skorajda ni bilo jutra, v katerem temperatura ni bila višja od -11 °C. Sarajevo je tistega februarja izmerilo 71 cm snega, kar je bil absolutni rekord za višino snega, nato pa je bil popravljen leta 2012.

Tretja velika anomalija se je zgodila poleti leta 2007 v obdobju med 21. in 25. julijem. V sklopu močnega juga in zelo toplega zraka iz Afrike, ki se je preko močnega južnega toka dotekal na območje Balkana, skorajda ni bilo mesta, ki bi v tistih dneh izmerilo manj kot 35 °C. Celo hladne gore so bile na skoraj 30 °C. 24. julij 2007 se v Bosni in Hercegovini, pa tudi širše, še vedno spominja kot najtoplejši dan 21. stoletja, ko se je temperatura v Trebinju tisti dan povzpela na vrtoglavih 45,5 °C.

Ekstremnejši podatek smo imeli v Sarajevu ob 5. uri zjutraj tisti dan, ko je ob močnem jugu mesto že imelo nenavadnih 30 °C. Tisto jutro mu je bil edini konkurent vroč Dubrovnik. Najbolj ekstremni podatek pa je prihajal tisti dan z bolgarsko-romunske meje, kjer je po 16. uri izmerjeno uradnih 47 °C.

Četrti, in za mnoge najlepši, je bil rekordni sneg iz leta 2012, ki je bil posledica ciklone Gabor, kot so jo poimenovali pri Crometeu. Ciklona, ki je ustvarila nepopisne prizore v Mostarju, Sarajevu, Splitu, Zadru in Senju, si bo zagotovo veliko ljudi zapomnilo do konca življenja.

Uradne meritve na Bjelavah so pokazale 107 cm, medtem ko se je višina postopoma povečevala proti jugu, tako da je na primer na Ilidži neuradno izmerjeno tudi do 126 cm, proti Tarčinu in v Hadžićih pa celo do 151 cm snega, s tem da te višine morda lahko tudi točne, glede na lokacijo in geografski položaj, v katerih se ta specifična naselja nahajajo.

Peta in zadnja anomalija, ki bi jo izpostavila, je nedavna dolgotrajna megla, ki je privedla do različnih situacij, katerih smo bili priče. Vendar, kar ostaja kot ekstrem, je, da je Bjelašnica prvič po letu 1880 cel mesec toplejša od Sarajeva, kar se v zgodovini klimatologije Bosne in Hercegovine še nikoli ni zgodilo.

Prav tako smo doživeli enega najbolj suhih decembrov doslej, na mnogih mestih ni padla niti kaplja dežja.

PATRIA: Imate kakšna spoznanja o podnebnih spremembah specifično za našo Bosno in Hercegovino? Kako ogroženi smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami, še posebej s sosednjimi državami? Katera območja BiH so najbolj ogrožena?

SLADIĆ: Imamo spoznanja, vendar jih je zelo malo. Kar lahko javno povemo, je, da je povprečna temperatura v mnogih delih Bosne in Hercegovine v zadnjih petdesetih letih ponekod presegla celo 1 °C, kar se seveda šteje za zaskrbljujoče.

Količine padavin, ki jih beležimo na območju celotne države, kažejo na blag primanjkljaj padavin. Na primer, Sarajevo je po večletnem povprečju (1961-1990) imelo povprečno letno količino padavin 932 litrov na kvadratni meter, medtem ko po novejšem večletnem povprečju (1981-2010) ima letno količino padavin manj za 33 litrov, 899 litrov padavin na kvadratni meter.

Trend padavin v mestu in proti jugu mesta (Hadžići, Ilidža) je celo do 108 litrov dežja manj. Letna količina padavin na AMS Butmir kaže podatke 800,1 litra padavin na kvadratni meter. Z deduktivnim sklepanjem, ko gremo proti jugozahodu in jugu mesta, padavine upadajo. Bosna in Hercegovina, kot tudi druge sosednje države, niso v veliki meri ogrožene, vendar morajo biti pripravljene na vse ekstreme, ki nas bodo v prihodnjih letih vse bolj prizadevali.

Zelo težko je natančno določiti, katera območja Bosne in Hercegovine so najbolj ogrožena, glede na to, da nimamo dovolj relevantnih podatkov.

PATRIA: Vse več je neviht, ki napadajo kmetijska območja in povzročajo strašne škode. So vas morda že kdaj kontaktirala kakšna kmetijska združenja ali državne institucije v zvezi s tem?  

SLADIĆ: Glede na to, da smo relativno mlada skupnost, naš čas šele prihaja. Upamo pa, da nas bo širša javnost prepoznala, začela nam zaupati in da se bodo naši kmetje v prihodnosti pogajali o medsebojnem sodelovanju.

PATRIA: Kje se bo ustavil ta vse večji podnebni kaos? Kjer ni reda, je težko napovedovati vreme. Kaj sploh lahko ustavi te grozote in katastrofe?

SLADIĆ: Če ne bomo spoštovali narave, ona ne bo spoštovala nas. Z deduktivnim sklepom smo izpeljali, da smo ji največji sovražniki. Moramo paziti, kaj počnemo z našo klimo.

Meteorologija in klimatologija v Bosni in Hercegovini sta kot znanosti pripeljani do meje, do kritične točke – nekaj podobnega kot pri neki ustrezni kvadratni funkciji, ki jo narišete na grafikon, in ji določite lokalne ekstreme. No, prav to počnemo v Bosni in Hercegovini. Moramo se končno prebuditi in spoznati, če ne bomo ukrepali pravočasno, so lahko posledice katastrofalne. Zelo pomemben je angažma vseh nas in vseh organov, ki so zadolženi za obveščanje javnosti. Ključnega pomena je, da je javnost pravočasno obveščena z relevantnimi podatki o vseh trenutnih ali prihajajočih vremenskih prilikah in neprilikah v kateremkoli času dneva. Meteorologija je znanost, s katero se ni za igrati. Bosna in Hercegovina ima zmerno podnebje, vendar je vprašanje, kako dolgo bo zdržala ta silni pritisk nenehnih šokantnih sprememb. Ponavljam: Sodelovanje z naravo je najpomembnejše – spoštujmo naravo in ona bo spoštovala nas.