'Ne bom te obsodila manj kot 105, več kot 505': Tožilka Mijović se je norčevala iz borcev, zdaj pa 'pomilostila' tudi Dodika

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Medtem ko se Milorad Dodik, zanikovalec genocida in rušilec ustavnega reda, prosto sprehaja pred in za zidovi Sodišča BiH, na zatožnih klopeh že leta sedijo heroji. Pripadniki Petega korpusa Armije RBiH. Ljudje, ki so branili Bihać, ki niso prestopili praga tuje hiše, ki so ustavili genocidno vojsko, ko so vsi drugi molčali.

In potem slišite, da je bil Dodik oproščen „elegantno“, brez pompa, brez lisic, brez vprašanj. In veste, kdo ga je oprostil? Vedrana Mijović. Da, ista tista tožilka, ki je bila več let prisotna v postopkih proti borcem Armije RBiH. Ista tista, ki je po trditvah prič med enim od aretacij pripadnikov 5. korpusa dejala:

„Česa si se prestrašil, ne bom te obsodila manj kot 105, več kot 505 let.“

Da, prav ste prebrali. Norčuje se iz brigad 5. korpusa, norčuje se iz ljudi, ki jim sodi, medtem ko šepeta svobodo človeku, ki pljuva po tej državi vsak dan. Če je imel kdo nalogo, potem jo je imela ona, skupaj s sodniki Sodišča BiH. Uničiti 5. korpus. Siliti Dudakovića. Izenačiti agresorja in branilca. In danes, izpustiti Dodika.

Vse to je pravosodje BiH. Ali bolje rečeno, tisto, kar je od njega ostalo.

In nič v tem ni naključno. Kajti Vedrana Mijović ni le „tožilka“. Ona je hčerka Slavka Jovičića Slavuja, dolgoletnega poslanca SNSD-ja v Parlamentu BiH. Človeka, ki ga je Aleksandar Vučić posthumno odlikoval z Zlato medaljo za hrabrost „Miloš Obilić“. In medaljo je prejela prav ona, Vedrana. Hčerka. Tožilka. V službi kontinuitete.

Njena poklicna biografija je prav tako „zanimiva“: pripravništvo na Osnovnem sodišču v Rogatici, inšpektorica za gospodarski kriminal v MUP-ju RS, sodelavka v tožilstvu Vzhodno Sarajevo. Zveni znano? Zveni kot vzorec. In potem pride v Tožilstvo Kantona Sarajevo, nato Tožilstvo BiH. Postopoma, načrtno, sistematično.

In zdaj, ko je Milanko Kajganić, glavni tožilec (postal je zaradi podpisa obtožnice v primeru Dobrovoljačka), tik pred Dodikovim „prostovoljnim“ prihodom razpustil celotno preiskovalno ekipo proti njemu, je ostala le ona. Vedrana Mijović. In prav ta oseba je odločila, ni pripora. Ni ukrepov. Ni tveganja.

In se sprašujete, zakaj pravosodje ne deluje?

Ne deluje, ker je pravosodje umrlo. Umrlo je tiho, brez slovesnosti, brez sporočila. Umrlo je tisti dan, ko so tisti, ki bi morali braniti državo, začeli služiti njenim rušiteljem. Ko so obtoževali tiste, ki so se borili, in oproščali tiste, ki bi vse sežgali.

In ne, to ni izoliran primer. To je sistem. To je načrt. To je sporočilo.