(Ne)akademski udarec na BiH, združenja za zdravljenje nečimernosti

Piše: Ernad Metaj

Po včerajšnjem glasovanju SDA v Predstavniškem domu Parlamenta BiH, s katerim so pred zamenjavo rešili HDZ-ovega ministra za pravosodje Josipa Grubešo, je popolnoma jasno, da noben dobronameren intelektualec ne bi smel sodelovati v projektih, ki bi lahko razvrednotili pomen Akademije znanosti in umetnosti BiH. S tem bi le dali vetra v hrbet tistim, ki povsod, kjer lahko, spodkopavajo temelje državnosti te dežele. Ni treba velike pameti, da se vidi, kako je Grubeša očiten primer tistih, ki z zlorabo svojega položaja delujejo proti državi, od katere kljub vsemu prejemajo plačo. SDA je včeraj neposredno dala vetra v hrbet posmehovanju odločitvam Ustavnega sodišča BiH s podporo ministru, ki vztrajno ovira registracijo Akademije znanosti in umetnosti BiH (ANU) v register pravnih oseb.

Takšna SDA že leta pušča ANU BiH v (ne)milosti politike, s čimer dokazuje, da razen častnih izjem političnim elitam ustrezajo kvaziintelektualci in znanstveni šarlatani, ki so se iz lastne pohlepe in ambicioznosti pripravljeni oddajati v dnevno-politične namene.

Kot glasovanje SDA v Parlamentu BiH je za BiH enako nevarno vsako združevanje tistih, ki še niso uresničili ambicije, da bi se dokopali do naziva akademik mimo ANU BiH. Takšni intelektualci, prav tako kot Grubeša, rovarijo po temeljih BiH, katere neločljiv del bi morala biti tudi ANU BiH.

Po zasebni Bošnjaški akademiji znanosti in umetnosti (BANU), ki je pričakovano postala pretesna osebnim nečimernostim vanjo združenih intelektualcev, se zdaj napoveduje oblikovanje dveh novih znanstvenih akademij, ali, če smo natančnejši, združenj državljanov, ki neupravičeno pretendirajo, da bi bila to, kar ne morejo biti. 

-    Združevanja državljanov so del temeljnih svoboščin in so kot taka izražen pojav povsod po svetu. V tem smislu ne bi imeli nič kritičnega izjaviti o ambicijah posameznikov za združevanje, če zaradi posebnosti BiH družbe ne bi vzbujalo drugačnih konotacij. V tem kontekstu vsi tisti, ki se želijo legitimirati kot znanstvene akademije, vplivajo na napačno percepcijo državljanov in delujejo kot udarec na ANU BiH, s tem pa tudi na temelje BiH. V tem pogledu ni razlike med nacionalnimi, bosanskimi evropskimi ali nekaterimi, ki si želijo dati ime Kralj Tvrtko, meni akademik Slavo Kukić.

Akademijo znanosti in umetnosti Kralj Tvrtko naj bi po informacijah Patrije želel ustanoviti doktor Asim Kurjak. O kakšnem projektu gre, najbolje povedo informacije, da se je Kurjak na začetku razšel s profesorjem Suadom Kurtćehajićem, s katerim je delil članstvo v zasebni BANU, za katero se sumi, da je bila pod patronatom srbske obveščevalne službe.

Dobro obveščeni viri Patrije trdijo, da delu intelektualcev, večinoma Hrvatov, ki želijo s Kurjakom ustanoviti združenje državljanov, ni ustrezalo, da bi v nazivu stalo bosanski, na čemer je vztrajal Kurtćehajić. Po drugi strani je javna skrivnost, da si je Asim Kurjak želel postati član ANU BiH, kar bi mu bilo tudi izpolnjeno, vendar ne v obliki rednega domačega člana, za kar obstaja jasno predpisana procedura.

Po njej bi Kurjak lahko bil dopisni član, po določenem številu let pa tudi redni. Oblikovanje tega združenja, v katerem bi lahko bili tudi ljudje, ki so politično spodkopavali temelje BiH, je bilo načrtovano sredi leta, zdi pa se, da je Kurjak z dolgotrajnim bivanjem na Hrvaškem izgubil izpred oči vse posebnosti BiH.

Združenje s predpono bosanska akademija je bilo že pripravljeno, vendar se je del intelektualcev omajal, ko so spoznali, da vstopajo v krog tistih, ki se ne razlikujejo veliko od Grubeše in njemu podobnih. V akademskih krogih je problem tega združenja profilacija velikobošnjaškega projekta, ki za državotvornost BiH ni nič manj nevaren od srbskega in hrvaškega nacionalizma.

Objektivno kot takšen, ne glede na predpono bosanski, težko lahko združi ljudi različnih narodnosti, še posebej, ker v sebi skriva namero, da se napiše nova ustava BiH brez jasne ocene, ali bi se s to idejo izzval nov spor med narodi.

ANU BiH je treba, ne glede na upravičene in neupravičene pripombe glede njenega dela, varovati, ker se je vsa ta leta uspela izogniti političnim vplivom in ostati neodvisen um, kakršen je potreben družbi. Njena veličina se kaže tudi v dejstvu, da ni dovolila potisniti v pozabo pridobitev ZAVNOBIH-a. Njeni kritiki je ne smejo reducirati na dnevno-politična dogajanja, saj se kot znanstvena ustanova ANU BiH ne more in ne sme spremeniti v dnevnega komentatorja dogajanja v BiH.

Ne glede na to, kako nedosegljiva je posameznikom, ki se na silo želijo imenovati akademiki, bi ti, če imajo vsaj malo zdrave pameti, morali nemudoma prenehati hoditi v smeri, ki v družbi spodkopava pomen ANU BiH.

V SDA, kjer se zaklinjajo, da so zaščitniki državnih interesov, bi morali preveriti lastne politike, ki so v HNK z rokami njihovih kantonalnih zastopnikov omogočile ustanovitev Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, za katero stoji mostarska Univerza.

Drugega združenja tistih, ki bi si pri Hrvatih radi sami dali naziv akademik, ni vredno niti komentirati, ker nima nobenega družbenega legitimiteta. Zato bi morali vsi iskreni prijatelji BiH kot enotne države vsak nov poskus interesnih skupin, da se samoproklamirajo za akademike, obravnavati izključno kot nevladne organizacije, ki niso nič pomembnejše od, recimo, združenja čebelarjev, lovcev ali ribičev.

Pravzaprav obstaja razlika: družba ima lahko koristi od zadnjih naštetih, od samoproklamiranih akademikov pa nas lahko le zaboli glava.