NE V NAŠEM IMENU V Zagrebu protesti, da se Ahmici nikoli več ne ponovijo, poziv oblastem Hrvaške, naj se distancirajo od UZP

SARAJEVO, (Patria) - Predstavniki osmih civilnih združenj na Trgu bana Jelačića v Zagrebu so razvili transparente »Ne v našem imenu - 30 let od vojnega zločina v Ahmici« ter imena žrtev, ubitih v zločinu v Ahmici, da bi opozorili hrvaško državno vodstvo in javnost, da se ta zločin prikriva in zanika.

V imenu približno dvajsetih protestnikov, zbranih na glavnem zagrebškem trgu, se je javnosti obrnila Nela Pamuković iz Centra za ženske žrtve vojne – ROSA, ki je spomnila, da je bil pred 30 leti v Ahmici pri Vitezu v Bosni in Hercegovini storjen eden najokrutnejših vojnih zločinov na območju nekdanje Jugoslavije.

V zgodnjih jutranjih urah, 16. aprila 1993, so napad na vas Ahmici izvedle lokalne enote Hrvaškega sveta obrambe (HVO). Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) v Haagu navaja, da je bilo v Ahmici ubitih 116 ljudi, 24 ranjenih, uničenih 169 hiš in dve mošeji, je spomnila Pamuković, ter da je za zločin proti človeštvu v Ahmici MKSJ sodilo 13 Hrvatom iz srednje Bosne.

Za sodelovanje pri sprejemanju odločitve o napadu na Ahmici je bil podpredsednik HDZ Bosne in Hercegovine Dario Kordić obsojen na 25 let zapora, obsojeni pa so bili tudi Drago Josipović, Vladimir Šantić, Miroslav Bralo in Paško Ljubičić.

»Haško sodišče je ugotovilo, da je bil zločin storjen v okviru mednarodnega oboroženega spopada, v katerega je bila vpletena Republika Hrvaška, prek nadzora nad HDZ BiH in HVO. Pravnomočno je potrjeno, da je 'Hrvaška izvajala popoln nadzor nad HVO' ter 'vodila pri načrtovanju, koordinaciji in organizaciji HVO'. Zločin v Ahmici je bil sodno obravnavan. Sodilo se je organizatorjem, poveljnikom in neposrednim storilcem, vendar ostaja trajna madež in sramota Republike Hrvaške. Hrvaška mora pokazati pripravljenost, da se iskreno in brez pridržkov sooči s storjenimi zločini ter prevzame odgovornost za preteklost. Le z dejanji solidarnosti skozi jasne pobude, ki so namenjene razumevanju vloge Republike Hrvaške v vojni proti Bosni in Hercegovini, bomo lahko rekli, da se je Hrvaška končno distancirala od imperialne politike Franje Tuđmana,« je dejala Pamuković in nadaljevala:

»Zato zahtevamo od predsednika Republike Hrvaške in predsednika Vlade Republike Hrvaške, da se javno distancirajo od vojnih zločinov, storjenih v našem imenu, ter prekinejo sistematično politiko relativizacije, zanikanja in zmanjševanja vojnih zločinov. Zahtevamo jasno oblikovano opravičilo in poimenovanje ene ulice ali trga v Zagrebu po žrtvah Ahmicev. Šele ko bodo dejstva o vojnem zločinu v Ahmici postala del hrvaškega izobraževalnega sistema, bomo lahko rekli, da smo na poti k pravičnosti, odgovornosti in gradnji miru. Krivda za zločin je individualna, vendar je resnica o vojnih zločinih kolektivna, naša odgovornost.«

Danes bo v zagrebškem Kulturno-informativnem centru (KIC) organiziran prikaz video dokumentacije, ki je del interaktivnega narativa »Ahmici – 48 ur pepela in krvi«, produkcija SENSE – Center za tranzicijsko pravičnost.

Zborovanje so organizirala združenja: Center za ženske žrtve vojne – ROSA, Center za državljanski pogum, Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) iz Sarajeva, Documenta – Center za soočanje s preteklostjo, Regionalni naslov za nenasilno delovanje (RAND), SENSE – Center za tranzicijsko pravičnost iz Pule, Center za ženske študije in Ženska mreža Hrvaške, poroča Anadolija.