LAŽ NE MORE POSTATI RESNICA Dodik se ponovno poslužuje lažmi o 'izgonu' bosanskih Srbov iz Sarajeva!

(Patria= - Znova se poskuša z izkrivljanjem zgodovine, zgodovinsko in pravno utrjenih dejstev izkriviti in relativizirati zgodovina Bosne in Hercegovine in njene prestolnice v obdobju 1992.-1995. leta, je zapisano v odzivu direktorja JU „Fond Memorijala KS“, Ahmeda Kulanića ob izjavah predsednika RS Milorada Dodika, v katerih ponovno zanika genocid.

"Ponovljena laž ne more postati resnica, ne glede na to, kako dolgo ali pogosto jo ponavljate. Predsednik bosanskohercegovskega entiteta RS Milorad Dodik se ponovno, v javnem diskurzu, poslužuje lažmi o izgonu bosanskih Srbov iz Sarajeva. Poziv k zapustitvi njihovih predvojnih domov so poslali vaši predhodniki, gospod Dodik, ki so si prizadevali, prav s prisilno migracijo lastne etnične skupine, dodatno naseliti ozemlja RS z njimi. Gospod Dodik bi se moral spomniti tudi 56. seje Narodne skupščine RS, ki je potekala na Palah (Jahorini), 17. 12. 1995. leta, kjer je kot neodvisni poslanec sodeloval pri delu Skupščine in bil priča razpravam o prisilni migraciji in izseljevanju prebivalstva, ko sta tako Momčilo Krajišnik kot Dragan Đurić govorila o izseljevanju in načrtu izseljevanja Srbov iz Sarajeva: "...

Zato potrebujemo tudi čas za politično rešitev in končni razkol in na koncu koncev najboljšo rešitev, da se Sarajevo izseli in da se najde lokacija, da se ljudje namestijo in da se mi tudi tam, če imamo nevarnost s to zaponko, končno razščipnemo" - je dejal Krajišnik, medtem ko je Đurić dodatno pojasnil "...Mi imamo zdaj priložnost, ko je tako, kot je, da se končno razmejimo s turki. Američani nam nudijo priložnost, da dokažemo, da ne moremo živeti skupaj in da srbski narod noče živeti, glede na to, da, ni skrivnost, nekoliko izseljujemo gospodarstvo. Mi moramo izseliti prebivalstvo organizirano, množično, ne vem niti jaz.

Nisem rekel s torbami, ampak da pokažemo, da ne moremo živeti skupaj. Napolnimo prostore, napolnimo prostore od Trebinja do Mrkonjića, tako da se turki nimajo kam vrniti, naš narod pa se ne misli vračati tja in resnično dokažemo, da ne moremo živeti. Mi zdaj predlagamo, da srbski narod, izseljujemo tovarne, srbski narod pa naj ostane in dokazujemo, da je mogoča multietnična Bosna.“

Agresija na Republiko Bosno in Hercegovino je pravno utrjena dejstvo, preberite kateri koli predmet proti vojno-političnemu vrhu RS in/ali Srbije, še posebej zadnjo sodbo v primerih Simatović in Stanišić. Vsi so se združili proti Bosni in njeni neodvisnosti, za kar so bili v Haagu obsojeni na več kot 4000 let in sedem dosmrtnih obsodb.

Nadalje, če pogledate v arhiv institucij RS in VRS, boste našli številne dokumente in odredbe o prisilni, sistemsko organizirani in pripravljeni migraciji lastnega naroda in podjetij, med katerimi lahko nekatere vidite tudi na priloženih dokumentih.

Sarajevo je vsekakor bilo in je Evropski Jeruzalem, vendar je tudi mesto heroj, katerega civilisti so bili 1425 dni terorizirani, ciljani in ubijani, hkrati pa so isti civilisti branili in obranili Staro pravoslavno cerkev v Sarajevu, kot tudi Saborno pravoslavno cerkev. V tem času ste pod poveljstvom VRS in političnega vodstva devetdesetih let našo Banjaluko (in številna druga mesta po vzhodni in severovzhodni Bosni) uničili, brisali njihovo zgodovino in to kamen za kamnom, spomenik za spomenikom, mošejo za mošejo - sistemsko, načrtno in z predumišljajem.

Ta proces in načrt brisanja zgodovine, izgona in ubijanja nedolžnih Banjalučanov, Fočanov, Zvorničanov, Prijedorčanov, Srebreničanov - večinoma Bošnjakov, je vaš heroj, obsojeni vojni zločinec Ratko Mladić, na seji Skupščine srbskega naroda v BiH, že 12. 5. 1992. leta v Banjaluki, poimenoval genocid:

„Glede na to, ne moremo očistiti niti ne moremo imeti cedila, da bi presejali samo, da bi ostali Srbi ali propadli Srbi, ostali pa naj gredo. Torej, to ne bo, jaz ne vem, kako bosta gospod Krajišnik in gospod Karadžić razložila svetu. To je, ljudje, genocid. Moramo povabiti vsakega človeka, ki je s čelom poljubil te prostore in ozemlje države, ki jo hočemo ustvariti. In njihovo mesto je z nami in ob nas.“

Resnico in dejstva je včasih težko sprejeti, vendar nas zdravljenje in zgodovina učita, da je to edina pravilna pot. Vsak mit in ustvarjanje mitološkega narativa devalvira lasten narod in njegovo zgodovino ter daje stigmo celotnemu narodu zaradi odločitev in dejanj posameznikov „v imenu“ naroda,“ navaja Kulanić.