NATO razglasil stanje pripravljenosti za 320.000 vojakov

Kar 300.000 vojakov v zvezi NATO je bilo v stanju visoke pripravljenosti zaradi naraščajočih napetosti med Rusijo in baltskimi državami, poroča Patria.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da se zavezništvo upa pospešiti odzivni čas za številne svoje enote, da bi lahko pravočasno odgovorile na bojno situacijo.

Stoltenberg je sicer že junija napovedal, da bo NATO sprožil največje povečanje svoje kolektivne obrambe po koncu hladne vojne, vendar ni navedel nadaljnjih podrobnosti.

Britanski predstavnik pri Natu Sir Adam Thomson je razkril, da gre za približno 300.000 vojakov in da se išče način, kako te enote mobilizirati v dveh tednih namesto šestih mesecev, kolikor bi sicer trajalo.

Sir Adam je pojasnil, da se NATO odziva na vse večje število vohunskih, hibridnih in kibernetskih napadov s strani Rusije in drugih držav, ki niso članice zveze NATO.

Cilj je pomiriti nekdanje sovjetske države, kot so Litva, Latvija in Estonija, ki so danes članice Nata in se bojijo, da bi Moskva na njihovem ozemlju ponovno poskusila izvesti ukrajinski scenarij – vojaško posredovanje zaradi „zaščite ruske manjšine“.

Najbolj je izpostavljena Latvija, kjer je Rusov celo tretjina prebivalstva, od katerih polovica po spornih spremembah latvijske ustave nima statusa državljanov.

Ameriški vojaški analitiki, ki so izvajali vojaške simulacije, menijo, da bi ruske sile v primeru izbruha vojaškega spopada v samo nekaj urah lahko preplavile sedanje Natove enote na Baltiku, piše Jutarnji.