NATO nadaljuje s močno podporo BiH

BEOGRAD, (Patria) - Namestnik pomočnika generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga za politična vprašanja in varnostno politiko, James Appathurai, je na Beogradskem tednu Nata govoril o sodelovanju na področju varnosti in obrambe s globalne perspektive, pa tudi o politiki Nata do Zahodnega Balkana.

- Današnji svet in njegovi varnostni izzivi se zelo razlikujejo od obdobja po hladni vojni - je sporočil Appathurai. Najprej se je dotaknil Rusije, ki v preteklem obdobju ni bila obravnavana kot varnostna grožnja.

Vendar pa Moskva danes dosega „stabilen napredek pri destabilizaciji evroatlantske varnosti“, je poudaril Appathurai in kot primere navedel velike vojaške vaje, enote v Gruziji in Moldaviji, organizacijo kibernetskih napadov in atentatov ter težave v zvezi z nadzorom oborožitve.

Na vprašanje o morebitnem pomanjkanju enotnosti med zavezniki Nata glede tega vprašanja, glede na tesne vezi, ki jih imajo nekateri od njih z Rusijo, je Appathurai odgovoril, da politična enotnost obstaja in da so sankcije zaradi ruskih dejavnosti v Ukrajini obstale kljub spremembam vlad v zahodnih državah. Dodal je tudi, da bi si celoten Nato vsekakor želel boljše odnose z Rusijo.

- Ne vsiljujemo delitev Vzhod-Zahod, imamo dobre odnose s Srbijo in Finsko, ki sta vojaško nevtralni, celo z Armenijo, ki je zaveznica Rusije - je poudaril Appathurai in izpostavil, da je Rusija tista, ki ne spoštuje svobodnih volitev drugih držav.

Glede odnosov s Kitajsko je Appathurai poudaril njeno naraščajočo globalno vlogo v vsakem, tudi v vojaškem smislu, pa tudi dejstvo, da je Nato ne vidi kot varnostno grožnjo.

- O Kitajski ne bi rekel nič slabega, vendar je dejstvo, da je njena prisotnost večja - je dejal in se zavzel za več dialoga med Natom in Kitajsko.

Na vprašanje, kako gleda na intenzivnejše varnostno sodelovanje znotraj EU, je Appathurai dejal, da Nato v načelu in praksi podpira krepitev EU zaradi samega dejstva, da je večina članic v obeh organizacijah. Če bo EU sposobna sama braniti, bo manj obveznosti tudi za ZDA.

- Na tem področju pa obstajata dva izziva. Prvi je, da evropska obramba ne spodkopava evroatlantskega sodelovanja, drugi pa, da ne bodo izključene države Evrope, ki niso v EU - je dejal Appathurai.

Dodatni izzivi sodobnega globalnega okolja so tudi kibernetski napadi, hibridno vojskovanje, ki pojasnjuje mejo med tem, kar je vojna in kar ni, ter lažne novice.

- Vsi se soočajo z lažnimi novicami in vloženega je veliko truda v identifikacijo, analizo in boj proti temu problemu - je izjavil Appathurai. Navedel je, da se Nato bori tudi proti tem grožnjam in gradi odpornost nanje.

Appathurai se ni strinjal z oceno, da je Zahodni Balkan „zadnje dvorišče“ Evrope in Nata. Po njegovih besedah je ta regija vedno imela varnostni pomen, politična pozornost pa se je v zadnjih dveh, treh letih še povečala.

- Želimo pomagati pri uresničevanju ciljev držav v regiji, ne glede na to, ali so povezani s pristopom k Natu ali ne, vendar želimo tudi več praktičnega sodelovanja in razumevanja - je poudaril.

Ob odgovarjanju na vprašanja o Bosni in Hercegovini ter Makedoniji je Appathurai izjavil, da Nato podpira evroatlantske integracije obeh držav.

- V primeru BiH je ta proces počasnejši in čaka se na doseganje nacionalne politične enotnosti. Kazalnik tega procesa je registracija vse obrambne lastnine, ki je še vedno na podnacionalni ravni. Ta proces ni zaključen, čeprav ni edini kriterij, Nato bo še naprej podpiral BiH. Kar zadeva Makedonijo, ta država ima edinstveno priložnost, da postane del Nata in EU. Edini pogoj za Makedonijo je, da uveljavi sporazum o imenu. Spoštovali bomo vsako odločitev, vendar bi to močno izboljšalo odnose s sosedi - je dejal.

Na vprašanje o podpori oblikovanju morebitne Kosovske vojske je Appathurai dejal, da ne mara odgovarjati na hipotetična vprašanja in da se bo Nato s tem ukvarjal, če bodo dejansko sprejeti odločilni koraki.