NATO blizu soglasja o izdvajanju pet odstotkov BDP-ja za obrambo

(Patria) - Članice Nata so blizu soglasja o dvigu obrambnih proračunov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, je danes izjavil ameriški obrambni minister Pete Hegseth.

- Mislim, da smo zelo blizu soglasja o petih odstotkih BDP-ja na prihajajočem vrhu Nata v Haagu - je izjavil Hegseth v sedežu Nata v Bruslju, kjer sodeluje na sestanku obrambnih ministrov držav članic.

Sporno je, do katerega roka naj bi se povečala izdvajanja za obrambo.

- Če nam uspe doseči petodstotna izdvajanja do leta 2030 ali 2032, bomo povečali obrambne naložbe, ki so bile na vrhuncu hladne vojne - je dejal švedski obrambni minister Pal Jonson.

Od petih odstotkov bi se 3,5 odstotka nanašalo na čiste vojaške izdatke, preostalih 1,5 pa na stroške, povezane s širšo varnostjo, kot so varovanje meja, kibernetska varnost in infrastruktura za povečanje vojaške mobilnosti.

Trenutno je le Poljska blizu petodstotnega izdvajanja za obrambo, medtem ko nekatere države, kot sta Španija in Italija, še niso dosegle niti cilja dveh odstotkov BDP-ja, ki je bil postavljen že leta 2014.

Španija, ki je napovedala, da bo letos stroške za obrambo z lanskih 1,3 odstotka dvignila na dva odstotka BDP-ja, meni, da je to povsem dovolj, vendar napoveduje, da ne bo blokirala postavitve novega, znatno višjega cilja.

V Natu se vse odločitve sprejemajo s soglasjem, kar pomeni, da lahko že ena članica blokira odločitev.

- Mislimo, da sta dva odstotka dovolj za izpolnjevanje prevzetih obveznosti - je dejala španska ministrica Margarita Robles in dodala, da njena vlada ne bo blokirala odločitve o povečanju obrambne porabe na vrhu Nata v Haagu, ki bo potekal 24. in 25. junija.

Glede na diplomatske vire bodo nova izdvajanja za obrambo namenjena odpravljanju pomanjkljivosti na različnih področjih - od velikih formacij kopenskih sil, pripravljenih za boj, do dolgoročnega orožja, protizračne in protiraketne obrambe, zadostnih zalog streliva in varnih komunikacij.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dejal, da bo njegova država za izpolnjevanje novih ciljev na področju vojaških zmogljivosti potrebovala med 50 in 60 tisoč novih vojakov, stroški za obrambo, ki bi znašali tri odstotke BDP-ja, pa bi letno dosegli 125 dodatnih milijard evrov.

Da bi Nato zagotovil izpolnitev ciljev o povečanju vojaških zmogljivosti, bodo morale države članice začrtati svoje nacionalne cilje.

Glede na diplomatske vire naj bi obstoječe vojaške zmogljivosti okrepili za približno 30 odstotkov. EU prav tako dela na novem svežnju sankcij proti Rusiji.

- Jasno je, da Putin še igra igre in ni znakov, da si želi miru. Kar počnemo na evropski strani, je povečanje pritiska pri pripravi novega svežnja sankcij, ki resnično prizadenejo ruske dobavne verige - je dejala Kaja Kallas, predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.