Nathalie Rayes na krilih UZP: bodoča veleposlanica ZDA v Zagrebu napovedala ameriško-hrvaško agresijo na BiH

Piše: Rasim Belko

Če bo potrjena kot veleposlanica Združenih držav Amerike, bo Nathalie Rayes ključni igralec v okrepljeni politični agresiji Hrvaške na Bosno in Hercegovino.

Ne glede na to, ali se sliši neverjetno ali ne, je Rayesova to tudi sama napovedala v odgovorih na vprašanja med zaslišanjem bodočih ameriških diplomatov in uradnikov v State Departmentu pred senatom. Rayesova je kandidatka za veleposlanico v Zagrebu, med zaslišanjem pa je dejala: »ZDA ostajajo zavezane ohranjanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. Očitno je po Daytonskem sporazumu to ena država z dvema entitetama in tremi konstitutivnimi narodi. Lahko potrdim, če bom potrjena, da bom sodelovala s hrvaško vlado pri angažiranju Hrvatov iz Bosne in Hercegovine in njihovih sodelavcev pri podpori vladnim reformam. Jaz bi bila povezava med hrvaško vlado in Hrvati iz BiH.«

Tako je pred ameriškimi parlamentarci najresnejša kandidatka za veleposlanico na Hrvaškem napovedala politični pohod, v katerem bo pravzaprav vodilna sila Hrvaške, da bi se v politični sistem do konca vgradile vrednote segregacije in apartheida.

Del tega dela je v sodelovanju s hrvaško vlado opravil Nemec pod ameriškim nadzorom – visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. Rayesova očitno namerava po prihodu dokončati njegovo delo in uresničiti tisto, česar hrvaška nacionalistična politika ni uresničila v preteklih desetletjih.

»Jaz bi bila povezava med hrvaško vlado in Hrvati iz BiH,« je dejala Rayesova, zato ni jasno, v kakšni vlogi in kdo je pooblastil to diplomatko, da se postavlja v vlogo nekega vsehrvaškega faraona ali političnega metropolita.

Ali gre za načrt, ki ga je ustvarila Rayesova s svojo skupino, ali za načrt Washingtona, ni znano, je pa povsem jasno, da bi morale institucije Bosne in Hercegovine predvsem reagirati s protestno noto ZDA.

Če njihova bodoča veleposlanica, čeprav še negotova v funkciji, napoveduje ameriško-hrvaško nevihto nad ustavno in politično ureditev Bosne in Hercegovine, potem je to napoved združenega diplomatskega podviga, ki ga z vso pravico lahko imenujemo ameriško-hrvaška agresija na Bosno in Hercegovino.

Z izkušnjami, ki jih imamo z veleposlanikom ZDA v Sarajevu Michaelom Murphyjem, je jasno, da ima Bosna in Hercegovina resen problem. Zato je za Bosno in Hercegovino vitalnega pomena, da ministrstvo za zunanje zadeve v protestni noti zahteva od State Departmenta, da pojasni stališča bodoče veleposlanice Rayes.

Če pa so stališča ameriške vlade in Rayesove združljiva, potem je jasno, da nas administracija in diplomacija ZDA leta lažejo. Lažejo nam skozi vsa sporočila, v katerih govorijo o potrebnih reformah in izvajanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Napoved Rayesove je pravzaprav popolno izločanje možnosti izvajanja teh sodb in trajno cementiranje pravoslavno-katoliške konstitutivnosti, s katero bi bila popolnoma podrejena večina muslimanov.

In to ne spada več v področje špekulacij. Faktografija potrjuje, da ameriška diplomacija v Bosni in Hercegovini od leta 2000 odločno deluje le, ko je treba disciplinirati Bošnjake (muslimane). Zadnjih najmanj pet let se to delovanje poglablja, zato se Bošnjakom (muslimanom) poskuša odvzeti dejtonska enakopravnost skozi konstitutivnost. To je na koncu že storil Schmidt, Rayesova pa napoveduje, da bo dokončala. In ni dvoma, da bo storila vse, da to tudi dokonča.

Zato je na politikah v Bosni in Hercegovini, zlasti na politikih, da prenehajo blefirati lastno ljudstvo in se podajo v odločilni boj za Bosno in Hercegovino. Kajti zgodba o tem, da so nam Američani najboljši zavezniki in prijatelji, je padla, ko so Američani prisilili Schmidta, da je izločil Bošnjake iz odločanja o imenovanju vlade v Federaciji BiH.

Zdaj nam ena Latinoameričanka grozi, da bo to zgodbo pripeljala do konca. Z odprto in sovražno agresijo Srbije, zdaj nam je napovedana odprta ameriško-hrvaška agresija, ki bo, če bo uspešna, končala zgodbo o Bosni in Hercegovini.

Bosne bo morda še, Bošnjakov skoraj zagotovo ne!