Nadaljevanje sojenja za Veliki park: Vikić pošten in častit, nadrejeni Pušini je bil minister Delimustafić

SARAJEVO, (Patria) – Na sodišču BiH se je danes nadaljevalo sojenje Draganu Vikiću, Jusufu Pušini, Nerminu Uzunoviću in Mladenu Čovčiću s križnim zaslišanjem prič tožilstva BiH Munirja Alibabića, nekdanjega načelnika SDB-ja.

Odvetnica Dragana Vikića Adna Dobojlić je vprašala pričo, kdo je bil nadrejen poveljniku Vikiću, na kar je ta odgovoril, da sta to minister RMUP-ja in pomočnik ministra. Priča je potrdila tudi trditev obrambe, da Vikić ni mogel uporabljati Odreda specialne policije brez odredbe nadrejenih. Na vprašanje obrambe, kdo je Asimu Dautbašiću dal odredbo, da se premakne v Dom policije, je Alibabić dejal, da mu je formalno nadrejen bil minister RMUP-ja Alija Delimustafić.

Dobojlićeva je vprašala pričo, ali je Vikić lahko kaj odredil Dautbašiću, na kar je ta odgovoril, da ne, in da je Vikić za vse, kar je storil, moral imeti odredbo.

Priča je prav tako potrdila, da Nedžad Herenda in Juka Prazina nikoli nista pripadala Odredu specialne enote. Na vprašanje, ali so bili „Ševe“ rezervni sestav Službe državne varnosti, je Alibabić odgovoril pritrdilno.

Glede ujetja osmih vojakov VRS na Dobrinji in vsega, kar se je zgodilo naprej, je priča dejal, da je bil načelnik policije Novi Grad o tem obveščen center varnostne službe ali pa je moral zahtevati napotitev višjih inšpektorjev, ki bi jih zaslišali.

„Načelnik postaje je moral obvestiti načelnika CSB-ja, vojaško varnost in takoj napisati telegram ter ga poslati pomočniku ministra za kriminaliteto Jusufu Pušini.“

Priča je dejala, da je ujetnike vodil Davor Matić, odredbo pa bi lahko dali Kerim Lučarević ali Fikret Muslimović.

Na vprašanje sodnika Zorana Božića, od kod priči informacija, da je bil Matić pripadnik vojaške varnosti, je odgovoril, da je „to slišal v vojni.“ Na dodatno vprašanje sodnice, od kod informacija, da so ujetniki prespali v policijski postaji, je Alibabić dejal, da je to večkrat „pripovedoval Željko Varunek.“

Med zaslišanjem je priča potrdila, da načelnik postaje ni smel predati ujetnikov nikomur drugemu kot CSB-ju, ter da je aprila 1992 deloval sistem komunikacije in radijske zveze.

Na neposredno vprašanje, ali je imel vedenje o odgovornosti Vikića v zvezi z umorom osmih ujetnikov, je priča odgovorila: „Nikoli. Mnogi so izključevali Vikića v zvezi s tem primerom.“

Sodnik Božić je pričo vprašal, kdo mu je govoril o primeru Veliki park.

„O tem bi vam lahko pripovedovali inšpektorji, ki so bili ob Dautbašiću. Govorili so mi, da Asim in Ugljen vse vesta.“

Odvetnica Dobojlić je vprašala pričo, ali je Nedžad Herenda lahko imel nalogo od „vrha“, na kar je ta odgovoril, da ne ve, vendar da tega ni storil samostojno.

„Ali imam prav, če rečem, da bi Vikića, če bi imel kakršno koli odgovornost, takoj aretirali in kaznovali,“ je vprašala Dobojlićeva Alibabića.

„Da. Če bi bilo to storjeno brez vednosti Dautbašića, bi ga takoj sankcionirali,“ je dejal Alibabić in poudaril, da Vikić ni mogel biti odgovoren in ukrepati.

„Ali ste imeli vedenje, da je Vikić storil kaj nečastnega, razen da je branil mesto?“ je drugo vprašanje Dobojlićeve.

„Nikoli ničesar, kar bi se lahko označilo kot disciplinski prekršek. Vikić se je častno in pošteno boril za to mesto in bil je simbol odpora.“

Na vprašanje, ali se primer Herenda začne z dogodkom v Velikem parku, je priča odgovorila pritrdilno.

Odvetnik obrambe Jusufa Pušine Nikica Gržić je pričo vprašal, ali je kdaj koga obvestil o Ševah.

„Nisem imel operativne potrebe, takšnih skupin pa je bilo okoli deset.“ Potrdil je, da je na zahtevo Nedžada Ugljena odstopil dve radijski postaji Nedžadu Herendi (Brki) in enemu od Šošićev, ki sta bili kasneje vrnjeni.

Gržić je pričo vprašal, ali je bil tudi on odlikovan leta 1993, ko tudi skupina Ševe, na kar je ta odgovoril pritrdilno. Ni se mogel spomniti, ali je bil takrat odlikovan tudi Vikić.

Nadalje je vprašal pričo, ali je kdaj Pušini izpostavil kakšno dejstvo o Ševah ali Velikem parku.

„Nisem imel potrebe, ker sem vedenje imel po vojni,“ je dejal Alibabić, ki se je v aktivno službo vrnil leta 2001.

Nekaj vprašanj priči je postavil tudi sam Pušina, češ da priča zelo pogosto ne uporablja argumentov, temveč le sklepe. Pušina je pričo vprašal, ali je bil obveščen o prihodu Pušine v njegovo pisarno in od koga.

„Jaz sem bil samo obveščen od Delimustafića, da boš ti prišel in Pero Simović,“ je dejal Alibabić.

Na vprašanje, kdo je pristojen za Specialno enoto in njen namen, je priča dejal, da je to pristojnost ministra Delimustafića.

Pušina je dejal, da on ni mogel izdati odredbe brez odobritve ministra, in ko je vztrajal pri odgovoru, je priča potrdila, da ga je poklical Delimustafić.

Glede na to, da je večkrat omenjal tako imenovano „Šuro“ – radikalno krilo vrha SDA po opisu Alibabića, je Pušina vprašal, ali je moral spoštovati Šuro, glede na to, da ga povezujejo s to skupino.

„Ti si se obnašal sekularno in zato so te zamenjali. Zastopal si Bosno in Hercegovino in to je motilo,“ je dejal Alibabić Pušini.

Sodnik Božić je Alibabića vprašal, ali je kdaj Vikića opozoril ali mu rekel, da je bil pod nadzorom.

Dejal je, da tega ni storil, vendar da je Vikić vedel, da ga opazujejo in nadzorujejo.

Naslednje narok je razpisan za 6. februar, ko bodo pričali šest članov družin umorjenih vojakov.