Nadaljevanje sojenja v zadevi Čemerno: Pričevanja, ki niso prinesla nič novega

(Patria) - Novo zaslišanje v zadevi “Džemal Hadžić in drugi”, ki je danes potekalo na Sodišču BiH, je prineslo dve
pričevanji, vendar nobeno ni prineslo nič novega.

Prva priča, Mirsad (Fadila) Bešlija, je pred kratkim prestala težko operacijo srca, zato so jo senat, tožilec in zagovorniki prihranili nepotrebnih vprašanj. Kljub temu je na kratko pojasnila, da je na začetku vojnih dogajanj s sosedi držala vaške straže in da jim pri tem nihče ni poveljeval niti jih razporejal, ampak so se med seboj dogovarjali, ter da so imeli od orožja le osebno in lovsko orožje. Enota – četa TO Korita je bila ustanovljena šele julija, ko se ji je tudi on pridružil. Potrdil je, da je bil takrat poveljnik te enote drugi Mirsad Bešlija.

Kar zadeva sam dogodek v vasi Čemerno 10. junija 1992, je povedal, da v njem ni
sodeloval in da o njegovem načrtovanju ni vedel ničesar. Opisal je, da je videl kolono dvajsetih do tridesetih
vojakov, ki so se premikali mimo njegove hiše, vendar ni vedel, kdo so in kam gredo.

Tisto jutro je bil na straži s še tremi sosedi in okoli 5. ure se je zaslišala streljanje iz smeri Čemerna, vendar niso vedeli, kaj se dogaja. O tem, kaj se je dogajalo na Čemernu, je slišal iz medijev, predvsem iz SRNE, saj o tem v vasi nihče ni govoril. Tožilec Simović je od priče zahteval, naj pove, kaj je slišal iz medijev, kar so zagovorniki obtoženih razumeli kot poskus tožilca, da obtožnico deloma utemelji na informacijah priče iz sporočil srbske tiskovne agencije SRNA, ki med vojno ni bila nič drugega kot neodvisen medij.

Druga priča tožilstva je bil Brezanin Ismet Salčinović, ki je bil pred vojno in na samem začetku vojnih
dogajanj v Brezi poveljnik Teritorialne obrambe. Na tem položaju je bil do maja, ko je bil na lastno
zahtevo razrešen, na njegovo mesto pa je prišel Nehru Ganić. Nato je bil na položaju pomočnika
poveljnika za logistiko. Naštel je tudi ostale člane poveljstva TO Breza ter pojasnil, katere vojaške
formacije so imeli v tistem trenutku, pri čemer je poudaril, da so sprva imeli le manevrski odred “Sretno” in en
diverzantsko-izvidniški vod, šele kasneje pa so se oblikovali tudi odredi Plana in Župča.

Na vprašanje tožilca Simovića o udeležbi enot iz drugih občin je priča odgovorila, da se spominja, da je
prišla ena enota iz Kaknja, za katero domneva, da jo je poklical poveljnik TO Ilijaš Hašim Spahić zaradi
težkih bojev na bojišču v Misoči. En del te enote je bil poslan v Misočo, drugi pa v vas Vlahinje pri
Brezi.

O akciji na Čemernu je izvedel šele zjutraj od Šefketa Hrustanovića ob prihodu v štab, ter je z njim odšel
do poveljnika Ganića, ki jima je povedal, da je bila sama akcija pripravljana v strogi tajnosti in da so zanjo vedeli
le redki. Potrdil je tisto, kar so v dosedanjih pričevanjih navedli številni priče, da so
havbice s Čemerna delovale po Brezi, pri čemer je navedel imena več oseb, ki so umrle zaradi njih.
Kot na prejšnjem zaslišanju je tožilec Simović priči postavil vprašanje o tem, kdo je bil zadolžen za
kaznovanje vojakov za storjene zločine, in dobil skoraj identičen odgovor: “Ni bilo zločinov – ni bilo niti
kazni.”

Zanimiv je bil tudi del Salčinovićevega pričevanja, v katerem je opisal, kako je tik pred vojno dobil ukaz
od takratne TO BiH, naj vse orožje TO Breza preda JLA, kar so tudi storili, s čimer so bili popolnoma
razoroženi.

Prav tako je zanimivo dejstvo, da je na dan dajanja izjave SIPI leta 2017 umrla njegova sestra, in
da se je odločil, da bo končal z dajanjem izjave, vendar je zaradi stresa ni prebral, ampak le podpisal.
Obramba je opazila, da v zapisniku piše, da je priča izjavo tudi prebrala.

Tožilec Simović je zahteval, da se izjavi obeh prič vneseta v spis zaradi protislovij, kar je senat
sprejel, na kar so zagovorniki obtoženih podali ugovor na podlagi zakonitosti in relevantnosti.
Nadaljevanje sojenja je 30. 11. z zaslišanjem ene priče.

(S. Spahić)