Naser Orić je nedolžen, Ilić, Milošević in Savić so bili ubiti v bojih

Pred sodiščem BiH se je končalo sojenje Naserju Oriću, vojaškemu junaku obrambe Srebrenice, in njegovemu sodelavcu Sabahudinu Muhiću, piše novinarska agencija Patria.

Iz zaključnih besed obrambe in ponujenih materialnih dokazov ter izjav prič tako tožilstva kot obrambe je jasno, da sta Orić in Muhić nedolžna, srbski vojaki pa so umrli v bojih.

Spomnimo, Orića in Muhića obtožnica, potrjena 27. 8. 2015, bremeni, da sta med vojno v BiH od maja do decembra 1992 na območju občin Srebrenica in Bratunac ubila Slobodana Ilića, Milutina Miloševića in Mitra Savića.

Obramba obtoženega Orića je že v uvodnih besedah poudarila, da je celotna obtožnica tožilstva zgrajena izključno na izjavi zaščitene priče O1, vsi dokazi tožilstva pa so v nasprotju z njegovo izjavo.

- Med zaslišanjem zaščitene priče O1 ste imeli priložnost videti, da je ta priča izjemno neverodostojna, predvsem zaradi dejstva, da je med vsakim zaslišanjem, vključno z zaslišanjem na glavni obravnavi, spreminjal svoje izjave in to opravičeval z nekimi nerealnimi in nadnaravnimi pojavi – je dejala Čović.

Zagovornica obtoženega Orića, Lejla Čović, je poudarila, da je O-1 večkrat obsojena oseba, za katero je bil razpisan nalog za prijetje zaradi izogibanja pojavljanju na sodišču, in dodala, da gre za glavno pričo tožilstva BiH.

- Ta priča je bila 11-krat pravnomočno obsojena in sicer za različna kazniva dejanja, težka kraja, lažno ovadbo, povzročitev hudih telesnih poškodb itd. O1 ni niti zanikal svojo predhodno obsojenost med navzkrižnim zaslišanjem. Poleg pravnomočne obsojenosti je zoper to pričo vloženih še več kazenskih ovadb. Tisto, kar je najmanj škandalozno za ta kazenski predmet, ko gre za O1 in sodelovanje tožilstva, je dejstvo, da gre za osebo, za katero je bil razpisan nalog za prijetje zaradi izogibanja kazenskemu pregonu pred pristojnim Okrožnim sodiščem – je dodala Čović.

Priča je podala tri različne izjave glede pripadnosti Armadi RBiH (A RBiH), v obtožnici pa je navedena kot očividec vseh umorov, ki bremenijo obtožene.

- O1 je med navzkrižnim zaslišanjem izjavil, da se je maja 1992 pridružil TO Srebrenica in da mu je bil poveljnik mož zaščitene priče obrambe 3. Vendar na moja vprašanja priča ni znala odgovoriti, kje je bila ta enota locirana, oziroma je samo znal reči, da je ta njegov domnevni poveljnik živel nasproti mesnice v Srebrenici. 3 je jasno dejala, da je v tem času bila z otroki in možem na območju Vlasenice, ki je bila v tistem času ločena enklava in popolnoma odrezana od Srebrenice – je dejala Čović.

Odvetnica je omenila, da je bil O1 v tem primeru pripravljen v Beogradu, njegova prisotnost pa je zagotovljena s strani pripadnikov srbskih policijskih služb, ki so razpisale nalog za prijetje Naserja Orića in imele največji interes, da je bil procesiran.

Točka 1. Umor Slobodana Ilića

Glede točke 1. obtožnice in umora Slobodana Ilića, ki se očita Oriću, obramba meni, da z nobenim dokazom ni bilo potrjeno, kako je to storil Orić.

- Po izvedenih dokazih je nesporno, da je ta konstrukcija načina umora sodnika Ilića dobesedno prepisana iz prejšnje izjave zaščitene priče O1. Tožilstvo je to navedlo tudi v svoji zaključni besedi, kot tudi, da izjave prič Lazarevića, Ilića, Jeremića, Stanojevića, Oslojića in Ilić Jelice ter Ibrana Mustafića podpirajo izjavo O1. Vendar je resnica ravno nasprotna. Bili ste priča, da so izjave vseh prič tožilstva v nasprotju z izjavami O1 in skladne z izjavami prič obrambe – je dejala Čović.

Natančno je opravila analizo izjav vseh prič, prav tako je oddala, da v spisu ni nobenega dokaza, da je Orić ubil Ilića.

- Celo zaščitena priča O1, na čigar izjavi je zgrajena obtožnica, ni izjavila, da je Slobodana Ilića ubil Naser Orić.

- O1 je dejal: „Nekega trenutka je Orić vzel nož, ki ga je imel za pasom tam, ne vem zdaj s katere strani, vzel je nož in zamahnil ter udaril tistega zapornika, ki ga ne poznam, takrat nisem vedel niti kdo je niti kaj je, udaril ga je v predel vratu, tam, tako da bi ta zapornik padel na kolena pred Orićem, da bi ga Orić nato udaril z nogo v predel prsnega koša, trebuha, da bi ga prevrnil nazaj“ – je dejala Čović in dodala, da je to edini dokaz tožilstva v spisu glede umora Ilića.

Priča je izjavila, da je domnevno gledala, kako je Orić z nožem udaril tega zapornika v predel vratu.

Nasprotno, v dejanskem opisu obtožnice je navedeno, da je Orić zabodel Ilića v predel vratu tako, da celotno rezilo noža vstopi v vrat.

Priče so, kot je dejala, dokazale, da je Ilić umrl v medsebojni izmenjavi ognja, za obrambo pa je sporen tudi opis umrlega Ilića, ki ga je priča O-1 opisala popolnoma drugače od ostalih prič.

Obramba navaja, da niti umor Milutina Miloševića, ki se s točko 2. obtožnice očita Oriću in Muhiću, ni bil dokazan.

O-1 je trdil, da sta Orić, nato pa še Muhić, v Miloševića izstrelila po rafal. To bi pomenilo, da mora biti v njegovem telesu okoli 15 nabojev, kot trdita priča O-1 in tožilstvo BiH. Izvedenec Zoran Stanković je med predstavitvijo izvida dejal, da je bil v telesu Miloševića najden naboj iz pištole, kar je zelo verjetno vzrok smrti. Torej en naboj – je dejala Čović.

Orić je obtožen kot oseba, ki je bila leta 1992 poveljnik štaba Teritorialne obrambe Armade Bosne in Hercegovine (ABiH), Muhić pa kot pripadnik teh sil.

S točko 3. obtožnice se Muhiću in Oriću očita umor Mitra Savića, ki je bil po mnenju tožilstva storjen s strelom iz pištole Orića, nato pa še z rafalom Muhića. Obramba trdi, da je to še ena konstrukcija priče O-1.

- Stojanka Savić, žena umrlega, je dejala, da je od Savićevih sodelavcev slišala, da je umrl v rovu in da je imel eno rano v predelu ust. Zdravnica Vesna Ivanović je potrdila, da je bil Ilić pripeljan v Zdravstveni dom Bratunac v spremstvu žene, ki je takrat jokala – je med drugim poudarila Čović.

Poudarila je, da je predvsem nesporno, da O1 sploh ni sodeloval v akciji na Kunjarcu, glede na čas akcije.

- Samo tri dni pred akcijo na Kunjarcu je bila priča hudo ranjena. Kje se nahaja Črni Vrh in kaj se je zgodilo po njegovem ranjenju, je povedal sam O1. Priča je potrdila, da je Črni Vrh prevoj, ki je geografsko oddaljen okoli 40 km od območja Kunjarca – je poudarila Čović.

Po njenih besedah je bila akcija ABiH na Kunjarcu izvedena 14. decembra 1992, ko je bil Savić tudi ubit.

- Nesporno je, da je Orić sodeloval v akciji na Bjelovcu, vendar je bilo sporno le, katero kotno točko je napadal s svojimi borci v kritičnem času. To je najbolje pojasnil eden od ključnih prič tožilstva Ibran Mustafić. Izjavil je, da ve, da je bila akcija na Bjelovcu decembra 1992, vključno z napadom na kotno točko Kunjarac. Priča je bila z Orićem tisti dan 14. 12. 1992 in naslednji dan v kraju Zalzaje. Priča je na moja vprašanja potrdila, da je bil ves ta dan z Orićem, da pa so se tisti dan nahajali v rovu in delovali proti Sasam in Andrićem – je poudarila Čović.

Obramba Orića je zahtevala, da se obtoženega Naserja Orića oprosti vseh treh točk obtožnice in v zvezi s tem tudi oprosti plačila stroškov postopka.

Sabina Mehić, zagovornica obtoženega Muhića, je dejala, da manjka objekt izvršitve kaznivega dejanja, ki se očita njeni stranki.

Prav tako, po njenih besedah, ostaja nejasno, v kakšnem stanju sta bila Milošević in Savić, potem ko naj bi Orić streljal vanju, preden je rafal izstrelil še Muhić.

Tudi za njega je bila zahtevana oprostilna sodba, pri čemer je odvetnica Mehić izrazila začudenje, da je bila obtožnica sploh potrjena.