Naša stranka in občina pomembnejša od države: Zakaj je referendum za 'liberalce' problem, niso pa Dodik, Čović, secesija, Vukoja?

Piše: Rasim Belko

Odločitev o delu Srđana Mandića v skoraj treh letih mandata načelnika Občine Center bodo sprejeli državljani te občine. Demokracija v akciji in najboljši način ocenjevanja tistih na oblasti. Referendum je v nekaterih državah vzvod, s katerim državljani popravljajo napake na volitvah.

Vendar pa je v Bosni in Hercegovini ter v viziji »liberalne« Naše stranke referendum strahopetnost, brutalnost in neciviliziranost. Tako ga vsaj ocenjuje Srđan Mandić v strahu pred nepovratno izgubo načelnikovega stolčka. Nepravično je to tudi za predsednika Naše stranke Edina Forto, za poslanko, ki je blizu Naši stranki, Amro Zulfikarpašić, pa je to napad na Sarajevčane.

Torej, tisto, kar je v razvitem svetu svojevrsten Bajram ali božič demokracije, je za Našo stranko v Bosni in Hercegovini proticivilizacijski napad. Kajti liberalizem Naše stranke se ne kaže, niti se ni nikoli kazal v postulatih izvirnega liberalizma in demokracije, temveč izključno v liberalizmu kot mantri, s katero se z mednarodno močjo pride do položajev. In potem, potem liberalizem postane konformizem.

In v tem konformizmu so se skrili politični uhljebi Naše stranke po vertikali in horizontali oblasti. Čeprav nas že leta bombardirajo s principialnostjo in vitalno odgovornostjo izvoljenih, so ob prihodu na položaje doživeli popolno politično amnezijo.

In ja, preden nadaljujem, da me liberalci ne bi razglasili za radikala NiP-a, naj omenim, da tudi ta, tako kot Naša stranka, ima enake ideale liberalizma in konformizma. Tako da lahko svobodno pišejo ultra diskriminatorno krilatico sdfa, vendar je ne morejo več olepševati.

Vrnimo se k Naši stranki, ki ji je povsem liberalno, da ne rečem principialno, izbrati v vodstvo Parlamenta BiH osebo s črne liste. Nato jim je principialno in v skladu s programom, da Svet ministrov in Parlament BiH delata vse v nasprotju z interesi Bosne in Hercegovine. Principialno in liberalno je, da predsednik Naše stranke molči, ko Dodik preklinja genocid. Principialno je, da liberalna stranka nima absolutno nobene tiskovne konference o antidemokratičnih in proticivilizacijskih zakonih v RS, od tistega, s katerim ukinja Ustavni sod, do tistega o obrekovanju.

Principialna je naša stranka tudi, ko predsednica FBiH Lidija Bradara in ministrica za kulturo Sanja Vlaisavljević poskušata rehabilitirati vojne zločince, ki so skoraj uničili srednjo Bosno. Principialna je tudi liberalna Naša stranka, ko se v Ustavni sod Bosne in Hercegovine mimo pravil in zakonov, s ponarejanjem, poskuša namestiti Čovićev Marin Vukoja. Principialni so tudi v obrambi ponarejevalca Mladena Boškovića.

Principialno je Naša stranka branila tega Boškovića, pa tudi stala ob njem vsakič, ko je mimo postopkov poskušal predlagati izključno Vukojo za Ustavni sod Bosne in Hercegovine.

Principialna je Naša stranka, ko je treba braniti tudi Marija Karamatića, ki Kanton Sarajevo šteje za okupirano ozemlje. Takrat so se liberalci Naše stranke odprto postavili proti SDA, DF, Stranki za BiH in Nesu, ki so želeli, da Karamatića zaradi sovražnega govora odstranijo s seje. Vendar pa je Naša stranka zelo principialna, ko kdorkoli iz Sarajeva reče kaj domoljubnega, domoljubnega, to uvrstijo v sovražni govor. Kajti zanje je domoljubje in patriotizem sovražni govor.

Tako kot je njihovi abstraktni perjanici Damirju Nikšiću protisloveno pozivanje k ukinitvi konstitutivnosti po sodbah ESLJP in obtoževanje za UZP, po sodbah Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo.

Vsi ti so principi liberalizma Naše stranke, ki jih zagovarjajo na tirnicah 'trojke' Adnana Štete. Vse drugo je zanje abstraktno, kajti Naša stranka kot projekt očitno ni bila narejena, da se ukvarja s politiko izven Sarajeva. Ali to pomeni, da je bila narejena kot sprožilec za notranje rušenje probosanske politike v Sarajevu, naj presodi javnost? Toda dejstvo, da v Tuzli na primer Naša stranka skoraj nikakor ne more najti skupnega jezika s SDP, morda dovolj pove!

In potem Mandić, ki pravi, da je referendum, na katerem bodo državljani ocenjevali njegovo delo – strahopetnost.

Mandićev odpoklic in reakcija Naše stranke nanj bi končno morala razjasniti temo pred očmi zaljubljencev v liberalizem. Kajti ta stranka ni nastala, da bi Bosno in Hercegovino uredila po nekem evropskem modelu, temveč da bi bila s proračunskimi infuzijami breme vsakemu domoljubnemu projektu.

In kdor kolikor toliko spremlja politično situacijo na probosanski fronti, se bo spomnil, da je vsak poskus nacionalnega združevanja sarajevskih strank proti secesionističnim politikam minirala in napadala prav liberalna Naša stranka.

Vse do trenutka, ko ji ni uspelo odcepiti dela politične moči iz tega probosanskega spektra in jih obrniti k HDZ in SNSD. In zato bom ponovno zaključil besedilo s pozivom državljanom Bosne in Hercegovine, da se na volitvah znebimo projekta, katerega osnova je skrita v tajnem načrtu izpostavljenega poveljniškega mesta hrvaške politike, medtem ko v vidnih segmentih delujejo kot instalacijski sistem za vse, kar prihaja z zahoda, mi pa tega ne želimo. In potem se, ob zahodnih sredstvih, vsiljuje liberalizem in hkrati duši našo pravico do izbire.

Zato je referendum za Mandića in Našo stranko proticivilizacijski, preklinjanje genocida in udarec na ustavni red pa »igra za politične točke«.

Znebimo se jih, priložnosti bomo dobili v naslednjih treh letih, le iz prepovedanega položaja moramo priti!