Narodna skupščina RS je v pol leta sprejela le 16 od 97 zakonov

Civilni iniciativni centri (CCI) so danes predstavili spremljanje dela vlade in Narodne skupščine Republike Srbske v prvih šestih mesecih leta 2017, piše agencija Patria.

Verjetno najpomembnejša stvar, ki se je zgodila v Republiki Srbski v prvih 6 mesecih leta 2017, je preprečitev prodaje rudnika železove rude „Ljubija“ po zamisli vlade RS. To je morda prvi resni pokaz moči in samozavedanja Narodne skupščine, ki se žal večinoma obnaša kot servis in ne kot nadzornik in korektor izvršilne oblasti, kar je v resnici ena njenih ustavnih funkcij. 

NS RS je v prvi polovici leta 2017 zabeležila najnižjo stopnjo produktivnosti v aktualnem mandatu. Le 79 obravnavanih ukrepov je skoraj polovico manj od rezultatov iz druge polovice leta 2015.

Posebej zaskrbljujoča je nizka realizacija zakonov. Z 19 sprejetimi zakoni je NS RS dosegla enega najslabših rezultatov v zadnjih 7 letih. Dvostruko slabši od rezultatov v drugi polovici leta 2015 in trikrat slabši od števila sprejetih zakonov v drugi polovici leta 2011 (ko je bilo v 6 mesecih sprejetih kar 62 zakonov). Poleg 19 sprejetih je bilo še 11 zakonov sprejetih v osnutku in poslanih v nadaljnjo obravnavo. Skupno je bilo v prvih dveh letih in pol aktualnega mandata sprejetih celo 42 zakonov manj kot v prvih dveh letih in pol prejšnjega mandata.

Od programsko načrtovanih ukrepov za realizacijo v prvih 6 mesecih leta 2017 je bilo realiziranih le 37%, od celotnega letnega načrta pa niti petina. Končno je bilo realiziranih le 19% od načrtovanih 171 ukrepov. In le 16% od 97 načrtovanih zakonov. V drugo polovico leta je NS vstopila z ne sprejetimi kar 86 zakoni. Če odštejemo avgust kot mesec kolektivnega dopusta za narodne poslance, bi morala NSRS za realizacijo načrtovanega programa dela za leto 2017 v drugi polovici leta vsak mesec realizirati toliko zakonov, kolikor jih je skupno realizirala v prvi polovici tega leta. Pri tem...

Vsi sprejeti zakoni so zaostanki iz preteklih let – zakoni, ki so bili načrtovani, a niso bili realizirani, zato so bili le preneseni kot obveznost v letošnji program. Ni bil sprejet niti en od 53 novih zakonov v Programu dela za leto 2017. (Samo 2 sta bila sprejeta v osnutku)

Pomemben je tudi zaostanek pri realizaciji strategij. Od 19 strategij, načrtovanih s Programom dela NS RS za leto 2017 (od katerih naj bi jih 10 bilo sprejetih v prvi polovici tega leta), je bilo sprejetih le 3, še 4 pa so bile sprejete v osnutku in poslane v nadaljnjo obravnavo.

NS RS rešitve za stalno zamujanje pri sprejemanju svojega letnega programa dela – na kar je CCI vztrajno opozarjal – ni našla v izboljšanju svoje učinkovitosti, pravočasnem začetku realizacije, povečanju odgovornosti in uvedbi sankcij za nepravočasno izpolnjevanje obveznosti, temveč v izglasovanju predpisov, ki bodo prakticirano udobje pri delu le postavili v pravni okvir. Nov poslovnik o delu NS, namreč, kot rok, do katerega je treba sprejeti program dela za določeno leto, ni postavil konec prejšnjega leta, temveč konec prvega četrtletja leta, na katero se program nanaša.

Torej, skupščina si je omogočila, da prva tri mesece v letu dela brez sprejetega letnega(!) programa dela in da je vse to „po predpisih“ (kot radi rečejo naši politiki). Toda... Letni program dela je treba sprejeti pred začetkom leta, na katero se nanaša. Vse druge rešitve, tudi ta obstoječa, nimajo podlage v logiki. In dodatno negativno vplivajo na rezultate NS. 

Niti v prvi polovici leta 2017 NS RS ni imela nobene posebne seje, na kateri bi se obravnavala vprašanja ključnega pomena za državljane RS. Ni posebne, tematske seje, posvečene izjemno težkemu stanju v zdravstvu. Ni posebnih sej o stanju v gospodarstvu, o zaščiti domače proizvodnje, o stanju v realnem sektorju, o korupciji, o propadanju bančnega sistema v RS, o izobraževanju, naravnem prirastku in odhodu mladih... Za primerjavo, v Predstavniškem domu Parlamenta FBiH so v prvi polovici leta 2017 potekale kar 4 tematske seje – o onesnaženosti zraka, o izseljevanju prebivalstva, o stanju in perspektivi lesno-predelovalne industrije ter o stanju v kmetijstvu v FBiH.

Čeprav je raven realizacije zakonov zelo nizka, so bili v prvi polovici leta 2017 sprejeti nekateri zelo pomembni zakoni. Poudarjamo: Zakon o zaščiti oseb, ki prijavljajo korupcijo, Kazenski zakonik RS, Zakon o davčnem sistemu, Zakon o visokem šolstvu, Zakon o zavarovalnicah, Zakon o splošni varnosti proizvodov v RS ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti proizvajalcev.

Glede na podatke Ustavnega sodišča BiH, je NS RS na seznamu institucij, ki še niso izvedle vseh odločb tega sodišča, sprejetih na podlagi zahtevkov za oceno ustavnosti. Toda, v nasprotju z razširjenim mnenjem, institucije oblasti v RS niso nobena izjema v tem pogledu in po podatkih s konca lanskega leta je šlo le za eno neizvedeno odločbo. 

V prvi polovici leta 2017 je bil ustavljen nenehni upad produktivnosti vlade, ki je zaznamoval preteklo leto. 1411 obravnavanih ukrepov v tem polletju je sicer pod povprečjem aktualnega mandata. Vendar pa je tudi nad povprečjem prejšnjega.

V strukturi obravnavanih ukrepov je zelo nizko število posebej pomembnih, ki sistemsko, dolgoročno urejajo določena področja in rešujejo nekatere probleme. Različne rešitve, odločbe, soglasja in sklepi predstavljajo 56% vseh obravnavanih ukrepov v prvi polovici leta 2017. Informacije, poročila, načrti in programi obsegajo nadaljnjih 31%. Na drugi strani je delež zakonov v celotni masi obravnavanih v opazovanem obdobju le 2%. In strategij 0,7%.   

Število potrjenih zakonov v prvi polovici leta 2017 je eno najnižjih, ki jih je vlada RS dosegla v zadnjih 7 letih. 25 potrjenih zakonov (18 v predlogu in 7 v osnutku) je dvakrat manj od rezultatov v prejšnjem, drugem polletju 2016. Manj je (za cca 20%) tudi od števila zakonov, ki jih je v opazovanem obdobju potrdila Vlada Federacije BiH.

Vlada RS prednjači pri realizaciji strategij. Z 7 potrjenimi strategijami (6 v predlogu, 1 v osnutku) v prvih 6 mesecih leta 2017 je Vlada RS dosegla dvakrat boljši rezultat od Vlade FBiH v istem obdobju.

Pravi vtis o opravljenem delu v prvi polovici leta 2017 dobimo s pogledom na program dela in njegovo realizacijo. Od 439 načrtovanih ukrepov je bilo realiziranih le 169, ali 38,5%. 

Realizacija najpomembnejših ukrepov je še slabša. Potrjenih je bilo le 22 od 83 načrtovanih zakonov (26,5%, torej) in 6 od 21 načrtovanih strategij (28,6%). Primerjava z rezultati realizacije načrtovanih zakonodajnih obveznosti iz preteklih let kaže, da so rezultati, doseženi v prvih 6 mesecih leta 2017, tako nominalno kot procentualno, najslabši v zadnjih 7 letih.

Program dela Vlade RS je sicer ponovno sprejet z resno zamudo – 11.4.2017 – s čimer je bil kršen poslovnik o delu vlade, ki natančno določa obveznost, da se program za določeno leto sprejme pred koncem prejšnjega. Pri tem neprilagajanje vsebine Programa dela dejstvu pomembne zamude pri njegovem sprejemanju je povzročilo, kot tudi pri NS, strukturno napako v Programu dela Vlade, ki je med drugim postavila pod vprašaj verodostojnost statističnih podatkov o njegovi realizaciji.

Dejansko, čeprav je bil sprejet v četrtem mesecu, Program dela Vlade RS za leto 2016 vsebuje tudi načrt za 1. četrtletje. S kar 145 različnimi ukrepi. Kar pomeni, da se v „načrtu“ za to obdobje, ki je bil v trenutku sprejetja Programa dela že preteklost, nahaja tretjina vseh ukrepov, vključenih v Program. Še večji problem je, da so bili v Program, ki je po definiciji načrt dela za prihodnje obdobje, vnešeni tudi ukrepi, ki so bili realizirani pred sprejetjem Programa. Tako je bil Program dejansko v trenutku sprejetja že realiziran v skoraj 20%. 

Vlada je tudi svoje obveznosti glede sprejetja proračuna za leto 2017 opravila z zamudo in s kršitvijo zakona o proračunskem sistemu RS, s čimer je povzročila tudi zamudo NS pri izvrševanju svojih obveznosti. Vlada proračuna za leto 2017 sploh ni utrjevala v osnutku, kot to določa zakon, temveč ga je po hitrem postopku utrdila v predlogu, in sicer namesto do 1. decembra, 13.12.2016.

Vlada RS krši poslovnik o delu NS RS v segmentu odgovorov na poslanska vprašanja v predpisanem roku. Na to pojavljanje, v kontinuitetu, opozarjajo poslanci opozicije, predsednik NSRS pa je ugotovil, da imajo prav in je od Vlade RS zahteval, da ravna v skladu s poslovnikom. Omenimo, da ta pojav ni bil tako pogost v nekaterih preteklih obdobjih.

Vlada RS še naprej krši zakon o enakosti spolov v BiH. Ženske v Vladi RS zasedajo manj kot četrtino mest (4 od 17), s čimer krši zakon, ki določa, da je najmanjši odstotek zastopanosti manj zastopanega spola 40%. In da se vse ostalo šteje kot diskriminacija. Katere odprava je s tem zakonom naložena.

Ugotovitve glavne službe za revizijo javnega sektorja v RS so pokazale znatno finančno nedisciplino, ki je na koncu privedla do odstopov, vendar ne odgovornih za odkrite pomanjkljivosti. Od 16 ministrstev Vlade RS je le 3 delalo v skladu s finančnimi pravili, Vlada RS ni objektivno prikazala stanja primanjkljaja, ko pa je glavni revizor opozoril na to anomalijo, je sledil močan politični pritisk, ki je na koncu privedel do njegovega odstopa, o katerem se bo razpravljalo v NSRS. 

Torej, namesto odgovornosti ministrov in Vlade ter njihovih odstopov – kar je običajna praksa v razvitih demokracijah v takšnih situacijah – imamo priča neprimernemu, zaskrbljujočemu in nesprejemljivemu političnemu pritisku na institucijo, za katere je neodvisnost od političnih vplivov ključna. Obtoženi nevestnega dela in kršitev predpisov se ne morejo braniti z obtožbami proti revizorju in njegovi domnevni manipulaciji s strani opozicije, temveč morebiti z dopustitvijo neodvisne tuje revizije, ki ne bo pod nobenim vplivom.

NS RS mora v sebi najti moč, da zaščiti institucijo glavnega revizorja. In obsodi politične pritiske na delo neodvisnih institucij, katerih naloga je zaščita sistema in državljanov te države. In da, če Vlada trdi, da revizor greši, sprejme odločitev, da se v najkrajšem času angažira ugledna mednarodna revizijska hiša, ki bo preverila ugotovitve revizorja RS, oziroma delo Vlade Republike Srbske.