NAROD IN PODVALA Konaković je sanjal o karieri političnega Eliota Nessa, prebudil se je kot hudičev odvetnik!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Končani ste. Prihajamo. Pomestili vas bomo… Se spomnite teh sporočil v grozilnem tonu, ki jih je političnim rivalom in predhodnikom pošiljal predsednik Naroda in pravice Elmedin Konaković.

Da, Konaković, ki je zdaj tudi šef bh. diplomacije, je kot nekakšna politična apokalipsa poskušal s črnim ovojem zaviti vse politične rivale in predhodnike v blato korupcijsko-mafijskih tokov, napovedujoč, da jih bo preiskoval in prijavljal pravosodju, ter objavljal v medijih.

Otrana fraza “karma je kurva” se je v Konakovićevem primeru izkazala za precej destruktivno za predsednika Naroda in pravice. Dva bivša načelnika in nekaj nižje rangiranih kadrov bivše oblasti so edino, kar je Konaković s strukturami Trojke uspel pregnati ali v zapor/pripor ali v procesuiranje.

Hkrati pa se ta apokaliptični borec proti korupciji in kriminalu vse pogosteje pojavlja pred sedmo silo in javnostjo kot borec za obrambo časti priprtih, a Konakoviću in Narodu in pravici bliskih oseb v kriminalu.

Začelo se je z akcijo “Črna kravata”, ko je Konaković sam sebe osumil, da je črna kravata, ko je prišel na tiskovno konferenco in dejal, da ga nekateri povezujejo s to kravato. Resnica je popolnoma nasprotna, saj ga med akcijo in v času po njej nihče ni omenjal ali povezoval: Res je, pisalo se je, da je v prijateljstvu z aretiranim Memijo, a s kravato to nima veze.

Na tej konferenci je apokaliptični izganjalec korupcije in kriminala pokazal vso nesmiselnost imena svoje stranke, pa tudi tistih sporočil, ki jih je pošiljal, preden je zajahala oblast. Obtoževal je novinarje, medije, rušil pravosodje in zagrozil – “jaz se bom osebno obrnil na Europol, da zahtevam informacije, ali obstajam v aplikaciji SKY”.

Veliko vode je preteklo od takrat, a nam Konaković še nikoli ni povedal, kaj so mu morda odgovorili iz Europola. A morda tudi je, saj direktor Zvezne uprave policije Vahidin Munjić ni mogel vstopiti v stavbo Europola na sestanek šefov policije.

Dino Konaković je slavil vsako izpustitev osumljencev, ki naj bi bili člani mreže supermočne evropske kartele s sedežem v Dubaju. Po slavju pa je govoril o vladavini prava, evropski poti in podobno.

Te dni je Konaković spet nervozen. Spet meče dvom v pravosodje, spet se mora “umivati” za svoje kadre, ko jih privedejo. Predsednik NiP-a je dve leti mandata preživel v opravičevanju svojih aretiranih kadrov in prijateljev. Tako pogosto in avtoritativno, da bi neupučeni lahko pomislili, da smo od ministra z DIF-a dobili ministra s pravne fakultete.

Narodna krivica bi bil bolj uporaben naziv za stranko Elmedina Konakovića. Kajti medtem ko je Sarajevo nikoli bolj umazano, se njegov direktor javnega komunalnega podjetja mora braniti pred obtožbami o ponarejanju potrdila o delovni dobi in zlorabi položaja.

In kar je najhuje, to ni edini primer, najmanj trije kadroviki oblasti, ki se je Konaković vsilil kot vodja, so prav tako ponarejali dokaze o delovni dobi, kar v veliki meri kaže, da Narodna krivica in njeni partnerji na položaje nameščajo ljudi brez kompetenc in verodostojnosti.

In potem nam spinner Konaković steče na male ekrane in reče “kaznujte jih dvakrat”, ker naj bi bil borec proti korupciji, zato svoje kaznuje dvakrat. Ni pa pozabil dodati “vendar jim ne pakirajte”, verjetno v strahu pred scenarijem, po katerem je bil pakiran Novalić, čigar sodbo bi kot politična apokalipsa za korupcijo bral.

Toda Konaković nam ne bo prebral, kaj so mu iz Ureda za boj proti korupciji povedali, ko je vprašal, ali je zaradi njegovega svetnika v Centru šehidsko dete na ponarejenem razpisu ostalo brez službe. Enkrat se je oglasil in utihnil, kot vedno, ko mu zraste nos ali oslovski ušesi.

Glede na vse te dvome o ponarejanju in fingiranju morda Narodna krivica ni najboljši naziv za Konakovićevo stranko. Bolj verjetno je, da je to Narodu fingirana stranka, da bi nam mazali oči o čiščenju in pometanju skorumpiranih predhodnikov, medtem ko nam njihovi partnerji okoli vratu zategujejo zanko.

Glavnega tožilca Tožilstva BiH Milanka Kajganića nismo videli mesece, smo pa pravobranilca osumljencev iz mreže kartele videli preveč, kako v slogu odvetnika z DIF-a izvaja doslej ne zabeležene pravne vratolomije na političnem parketu Bosne in Hercegovine.

Skratka, želel je biti vsestranski Eliot Ness, bližje pa je vlogi Cosa Nostrinega Giancarla Pittellija!