Zapustil nas je slavni športnik in plemeniti človek Suad Ćupina

SARAJEVO, (Patria) - Podpredsednik Univerzitetnega karate kluba Bosna in selektor reprezentance BiH Suad Ćupina je sinoči v Sarajevu preminil v 67. letu.

Rodil se je 11. novembra 1951 v Mostarju. Kot tekmovalec je osvojil številne svetovne in evropske medalje, njegova vrhunska kariera pa se je nadaljevala na trenerskem področju, kjer je ustvaril veliko število uspešnih bh. športnikov. Že daljnega leta 1968 se je začel ukvarjati s karatejem.

V športu je dosegel skoraj vse, kar je mogoče doseči – od naziva karate mojster osmi dan, do osvajanja medalj kot tekmovalec in trener, pa tudi velikega števila znanstvenih nazivov na področju športa. Suad Ćupina je doktor znanosti s področja športa od 3. septembra 2010.

Ko se je začela agresija na BiH, se je takoj dal na razpolago obrambi domovine. V vojnem letu 1993 je prejel Zlati lilijan za sodelovanje v obrambi Republike Bosne in Hercegovine.

Delal je kot trener v Karate klubu Bosna iz Sarajeva, v obdobju od 1986 do 1992 pa je opravljal funkcijo trenerja kadetske, mladinske in ženske selekcije v borbah. Suad Ćupina je selektor bh. karatistov od leta 1993, največji uspeh z ekipo pa je dosegel leta 2006 v Tokiu, ko so osvojili svetovno srebro. Na evropskih prvenstvih je bh. ekipo vodil do treh srebrnih in petih bronastih medalj.

Bh. reprezentanco v Beogradu so sestavljali: Admir Zukan, Tarik Lušija, Oliver Mandarić, Alem Kupusović, Mate Odak, Nermin Potur in Adnan Adilović. Sanjal je ponovno o Tokiu, tokrat o prihajajočih olimpijskih igrah. Smrt ga je iztrgala iz tega zadnjega sna. A ostali so njegovi karatisti, močni in pripravljeni na največje dosežke.

Pod njegovim vodstvom se je karate reprezentanca BiH okitila z dvema bronastima medaljama na nedavno održanem svetovnem prvenstvu v Beogradu. Do odličij sta prišla Nermin Potur in ekipa naše države v borbah. Pred tem so na EP v Atenah bh. karatisti prav tako prišli do brona. Seveda je za Ćupino to pomenilo le nadaljevanje uspešnega niza moškega bh. karateja pod njegovim strokovnim vodstvom.

Lani je zbolel za rakom. Pristopili so k enemu najtežjih operativnih posegov. In na presenečenje tudi njegovih prijateljev se je veliki borec vrnil v življenje. Vedel je, da je bilo to po božji volji le dodatno obdobje, saj so mu zdravniki dali tisto leto dni. A nikoli duhovno ni klonil.

Nasprotno, nadaljeval je normalno življenje, delal in se boril za karate mladino v BiH. Do zadnjega trenutka je bil miren, trden in neverjetno pogumno je čakal smrt.