Napadi na Komšića: Kompromis proti državi ne sklepajo tisti, ki niso skorumpirani

Piše: Ernad Metaj

---

Vile politikov in njihovo premoženje je edino, kar v BiH nenehno raste. Resnico o bogastvu politikov, tako tistih na oblasti kot v opoziciji, lahko skrije le kriza, zato je ta vse globlja. Nekaterim bi bil celo vojna rešitev, da bi zaščitili sebe.

To dobro ve Gabriel Escobar, posebni odposlanec državnega sekretarja ZDA za Zahodni Balkan, ki je javno dejal, da v BiH ni etnični problem. Ustvarja ga korupcija, njeni viri pa so politiki, še posebej tisti, ki so že dolgo na oblasti. Escobarjevo stališče delijo evropski zeleni, katerih predstavnika Romeo Franz in Thomas Waitz sta obiskala BiH. Delijo ga tudi večina drugih resnih zahodnih diplomatov, v korupcijo pa s prstom kaže tudi opozicija. Vendar pa to kljub temu nekaterih pri enih in drugih ne ovira pri vodenju shizofrenske politike, ki ustvarja paradoksalno situacijo, v kateri je tat bolj zaželen kot partner kot tisti, ki se je izzivom korupcije uprl.

V preteklem obdobju je bilo očitno, da bi mednarodni pogajalci v BiH radi obšli predsednika Predsedstva BiH in vodjo DF Željka Komšića. Nimajo težav s Komšićevo legitimnostjo, saj je ta v skladu z dosežki vsake civilizirane demokratične družbe izvoljen na volitvah. Težava je Komšićeva integriteta, oziroma skorajda popolna odsotnost možnosti, da bi z izsiljevanjem vplivali na njegova stališča, ki so, nič manj in nič več, popolnoma združljiva s sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice.

Pragmatični tujci imajo težavo, ker Komšića ne morejo stisniti za mednožje in z zvijanjem na občutljivem mestu izsiliti zaželene kompromise. S Komšićem se je pokazalo, da kompromis ni možen, ko gre za interese države in njen obstoj. V pogovoru z njim sta edina argumenta sodne sodbe in demokratična načela, ki jih pragmatični tujci javno ne morejo, niti ne smejo, derogirati.

Na kompromis proti državi lahko privolijo le tisti, ki se bojijo lastne odgovornosti za dejstvo, da je BiH eno od evropskih vodilnih držav po obsegu korupcije. Tako smo prišli v situacijo, da ljudje s kazenskimi ovadbami krivca za stanje v BiH iščejo v Komšiću, saj je njihova logika, da poštenim ni mesta v politiki.

Komšićevi kritiki pogosto izkrivljajo logiko in mu očitajo, da se bori za stolček, kar je, če se ne motim, tudi njihov cilj, pa tudi smisel politične bitke. Bolj logične so kritike, s katerimi se meri njegovo delo, ki za družbeno dobro ni nič manjše od njihovega. V nasprotju z večino njih med političnim delovanjem Komšićeve nepremičnine niso rasle z astronomsko hitrostjo, ni trpel zaradi dviganja v nebesa, ni preusmerjal rek, da bi razširil posestvo, niti ni »nevarnim prijateljem« »nastavljal« šankov, ki so namesto drsališč hladili državno premoženje, zaupano jim v upravljanje.

Sporno je, da Komšić sodeluje s SDA, isto tisto, v kateri so bili posamezniki leta, tisto, s katero najglasnejši kritiki delijo stolčke v Vladi FBiH, kjer DF-ja ni. Zato tisti, ki so obraz že zdavnaj izgubili, zdaj kažejo na Komšićevega, ki je neprevidno pozabil, da v politiki obstaja pravilo »nikoli ne reci nikoli«. Zato se le v BiH zdi upravičeno izpodbijati legitimnost človeka z največ glasovi v FBiH in ki ima za razliko od legitimnih svoje privržence skoraj v vseh občinah, kjer se je lahko glasovalo zanj.

Komšić je bil in je ostal zvest ideji državljanske BiH. Če bi sklepali iz izjav evropskih uradnikov, je s tem tudi zagovornik boja proti korupciji, ki jo ovira dejstvo, da se etnično postavlja pred strokovno pri izbiri in imenovanju tistih, ki bi morali nositi ta proces. Večini politikov se zdi bolj ustrezna drugačna BiH, tista, ki jo problematično vidi tudi kulturolog Srđan Sušnica.

»Politika je v Bosni in Hercegovini resnično eden najdonosnejših poslov, saj ti ni treba imeti začetnega kapitala, niti posebnega talenta za nelegalne dejavnosti. Potrebno je le, da si neizprosen in da v svojih nastopih čim bolj uporabljaš sovražni govor.«

Zakaj, komu in ali Komšić sploh škodi, pa je na državljanih, da odločijo. Naj bodo volitve poštene in korektne, pa naj zmaga kdor zmaga.