Vsakokratna vlada, prirejena zakonodaja: Plinovod kot ogledalo politične odvisnosti

Piše: A. Čorbo-Zećo

Ko je visoki predstavnik Christian Schmidt leta 2023. suspendiral dele Ustave Federacije BiH, da bi omogočil oblikovanje oblasti, se je odprla Pandorina skrinjica politične legitimnosti. Danes je vse jasneje, da tako vzpostavljena oblast ne more delovati neodvisno, racionalno in v interesu državljanov, temveč v skladu z interesi tistih, ki so jo namestili. Predvsem Združenih držav Amerike, katerih takratni veleposlanik Michael Murphy je imel ključno vlogo v političnem inženiringu, ki ga danes živimo.

Vlada FBiH od samega začetka nosi oznako „vsakokratna“, vsaka njena poteza v strateških sektorjih, še posebej v energetiki, pa dodatno krepi dvom o tem, v čigavem imenu in za čigav interes deluje.

Najnovejši primer je projekt Južna plinska interkonekcija, ki se že leta predstavlja kot ključ energetske neodvisnosti Bosne in Hercegovine. Vendar pa način vodenja projekta namesto krepitve suverenosti odpira resna vprašanja o njegovem resničnem namenu in končnih uporabnikih. S pravom je Hazim Bašić ta projekt poimenoval ogledalo državne suverenosti. In to z razlogom.

/qpost/444854/Juna-plinska-interkonekcija-kao-ogledalo-dravnog-suvereniteta

Južna plinska interkonekcija kao ogledalo državnog suvereniteta

Za NAP piše: Prof. dr. Hazim BašićIzgradnja Južne plinske interkonekcije između Bosne i Hercegovine i Hrvatske godinama se predstavlja kao strateški projekt koji bi smanjio zavisnost od ruskog plina. Međutim, posljednji politički i zakonski p

Spremembe Zakona o Južni interkonekciji, s katerimi se zasebno podjetje neposredno imenuje kot nosilec naložbe, predstavljajo nevaren precedens brez resne podlage v demokratični praksi. Namesto da zakon opredeljuje pravila in postopke, se spreminja v instrument za dodelitev posla vnaprej znanemu akterju.

Opozorila Transparency International jasno kažejo na bistvo problema: odprava konkurence, obid javnih naročil in razveljavitev načela preglednosti. Ko se takšne odločitve sprejemajo po nujnem postopku, brez javne in strokovne razprave, je upravičeno govoriti o modelu, ki ustreza partikularnim interesom, pri čemer se zanemarjajo celo interesi domačih podjetij.

Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se samo leto po sprejetju zakona spreminja njegov ključni element: iz projekta se izloči BH-Gas, domače javno podjetje, in se uvede zasebno podjetje brez jasnih referenc pri izvajanju velikih energetskih projektov.

S tem se bistveno spreminja filozofija projekta: od javne infrastrukturne naložbe pod nadzorom države do modela, v katerem ključno vlogo prevzame zasebni subjekt. V državi s šibkimi institucijami in visoko stopnjo korupcije to ni tehnična, temveč globoko politična odločitev.

Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da pristojni minister napoveduje podpis pogodbe v roku 30 dni, brez jasnega odgovora na ključno vprašanje – ali so in v kolikšni meri bili izvedeni resni preverki vlagatelja, kateremu je zaupana strateška infrastruktura. Kakšna jamstva je ponudil?

Tu pridemo do bistva problema legitimnosti.

Vlada, ki je nastala z intervencijo visokega predstavnika, zdaj sprejema odločitve, ki imajo dolgoročne posledice za energetsko in ekonomsko prihodnost države. Ali lahko oblast, ki ni rezultat politične volje državljanov, sprejema tako krupne odločitve, ali pa prav način njenega oblikovanja pojasnjuje, zakaj se takšne odločitve sprejemajo?

Namesto preglednosti smo priča zaprtim pogajanjem in zakonskim rešitvam, ki bolj spominjajo na ad hoc dogovore kot na sistemsko državno politiko.

Uradni narativ govori o zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina. Vendar pa ključno vprašanje ostaja: ali eno odvisnost zamenjujemo z drugo?

Leta se je govorilo o diverzifikaciji virov, danes pa smo priča modelu, ki potencialno uvaja nov monopol, tokrat pod okriljem ameriškega kapitala. Hkrati strokovnjaki, kot je Almir Bečarević, opozarjajo, da je vprašljivo, ali bo BiH sploh imela dostop do ameriškega plina, še posebej zaradi nerešenega vprašanja državnega premoženja.

Dodaten problem je tudi infrastruktura: zakup LNG terminala na Krku je že velikim delom vnaprej rezerviran, medtem ko Južna interkonekcija še ni niti začeta. To pomeni, da bi Bosna in Hercegovina lahko ostala brez ključne logistične podpore za ta projekt.

Če se infrastruktura gradi in potencialno nadzoruje skozi dogovor z enim zasebnim vlagateljem, brez jasnih jamstev in preglednih pogojev, se energetska varnost ne krepi, temveč preoblikuje. Namesto državnega nadzora se uvaja model, v katerem lahko ključne vzvode izvajajo institucije zunaj države.

Hkrati projekt prihaja v času, ko Evropska unija jasno signalizira premik k obnovljivim virom energije. Plin je sicer prehodno gorivo, vendar dolgoročna strategija ne gre v smeri novih velikih plinskih naložb.

V takšnem kontekstu se sprašujemo, ali je Južna interkonekcija rezultat strateškega načrtovanja Bosne in Hercegovine ali del širše geopolitične igre, v kateri ima BiH minimalen vpliv?

Južna plinska interkonekcija bi lahko bil pomemben projekt. Vendar pa način njegove izvedbe meče resno senco na njegove resnične koristi. Kombinacija vsakokratne oblasti, zakonodaje, pisane po meri vlagatelja, in odsotnosti preglednosti ustvarja nevaren precedens.

Energetska politika ne sme biti rezultat političnih improvizacij in zaprtih dogovorov. V nasprotnem primeru Bosna in Hercegovina tvega, da namesto krepitve suverenosti izgubi nadzor nad enim svojih najpomembnejših virov.