Nametnjena Nikšićeva vlada najtežje obolele letos prikratila za 156,5 milijona KM

Piše: Delvin Kovač

Agonija najtežje obolelih pacientov v FBiH se ne končuje. Skladu za solidarnost za njihovo zdravljenje do konca letošnjega leta še vedno primanjkuje 60 milijonov KM, vse bolj verjetno pa je, da bo tako tudi ostalo. Zato niso izključeni niti množični protesti, ki pa so za zdaj še v pripravi.

Spomnimo, da je nametnjena vlada FBiH, pod vodstvom premierja Nermina Nikšića, s rebalansom letošnjega proračuna skladu za solidarnost namenila pičlih 10 milijonov KM, breme zagotavljanja preostalih 60 milijonov KM pa je preložila na kantone.

Predstavniki najtežje obolelih so te dni na obisku po celotni FBiH v upanju, da jim bo s pogajanji s kantonalnimi vladami in zavodi za javno zdravstvo vendarle uspelo zagotoviti manjkajoča sredstva. Na žalost, sodeč po dosedanjih pogovorih, nimajo razloga za optimizem.

Pred tremi dnevi, v ponedeljek, 6. novembra, so bili povabljeni na sestanek z oblastmi v Kantonu Sarajevo (KS). Vendar do sestanka ni prišlo, ker jih je »izigral« minister za zdravje KS Haris Vranić, ki se ni pojavil ob dogovorjeni uri. Sestanek je bil predviden ob 8.30 v Vranićevi pisarni.

- Prišli smo na sestanek, vendar nam je tajnica ministra Vranića dejala, da bo on namesto ob 8.30 prišel ob 9. Čakali smo do 9, vendar ga tudi takrat ni bilo, zato smo morali oditi, ker smo imeli dogovorjen sestanek v Tuzli.

In bilo bi absurdno, da bi ga še naprej čakali – je za Patrijo izjavila predsednica Združenja obolelih z rakom dojke »Renesansa« Enida Glušac.

Izigral jih je minister Vranić

Niti sestanek, ki je sledil v Tuzli, ni prinesel pričakovanega rezultata. Glušac pravi, da so jim predstavniki oblasti Tuzlanskega kantona (TK) dejali, da nimajo zakonske podlage za izpolnitev nalogov vlade FBiH.

- Menijo, da izpolnjujejo svoj del obveznosti, medtem ko pacienti od marca nimajo radioterapije – razočarano pravi Glušac.

Vendar pa so jih v Posavskem kantonu pričakale dobre novice, kjer so jim sporočili, da nimajo pacientov na čakalnih seznamih. Natančneje, od 181 težko obolelih pacientov 135 oskrbuje sklad za solidarnost, preostalih 46 pa Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje (HZZO).

Glušacova opozarja, da je z delovanjem zvezni sklad za solidarnost začel 1. julija 2002. leta. Z zakonom je določeno, da se financira iz dveh virov – preko rednih prispevkov vseh davkoplačevalcev, enak znesek na letni ravni pa bi morala zagotoviti vlada FBiH.

Vendar, pravi Glušacova, je bil ta zakon spoštovan le v prvem letu od ustanovitve sklada za solidarnost, v vseh naslednjih letih pa je vlada vplačevala do 20 odstotkov predvidenega zneska.

- V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so bili prispevki 150 milijonov KM, za četrto četrtletje pa se pričakuje vplačilo 50 milijonov KM, torej za celo leto 200 milijonov KM.
Glušac: Zakon spoštovan le v prvem letu

Toliko bi morala vplačati tudi ta vlada FBiH, vendar je na račun sklada za solidarnost nakazala le 33,5 milijona KM. Če dodamo še tistih 10 milijonov iz rebalansa, pridemo do številke 43,5 milijona KM.

Ko vse seštejemo in odštejemo, izpade, da je vlada sklad za solidarnost samo letos prikrajšala za 156,5 milijona KM, kar je izjemno velik denar.

Saj, če bi vplačala znesek, predviden z zakonom, naši pacienti ne bi bili več na čakalnih seznamih, ampak bi se zdravili po vseh evropskih standardih – nam je povedala Glušacova.

Poudarja, da se niti ne ve, koliko ljudi je v zadnjih 22 letih umrlo na čakalnih seznamih, ter dodaja, da bi se končno moral nekdo zanje odgovarjati.

Za danes ob 10. uri imajo predstavniki združenj najtežje obolelih sestanek s predstavniki oblasti Unsko-sanskega kantona (USK), že jutri pa gredo v Goražde, nato pa še v Zenico.