Po Srbiji in Hrvaški: Tudi v Črni gori razmišljajo o vrnitvi obveznega vojaškega roka

(Patria) - Namesto časa, preživetega v vojski, bodo mladi lahko nadaljevali šolanje, se zaposlili ali posvetili drugim koristnim dejavnostim, je leta 2006 izjavil takratni predsednik Črne gore Filip Vujanović, ko je objavil, da se ukida obvezni vojaški rok.

Osemnajst let kasneje v Črni gori razmišljajo o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka. Minister za obrambo Dragan Krapović podpira to možnost.

Politika regionalnih držav

Na ministrstvu za obrambo ne izključujejo možnosti, da bo tudi Črna gora obravnavala to vprašanje.

Za Radio Slobodna Evropa (RSE) pravijo, da bi morala morebitna odločitev temeljiti "na širokem konsenzu in analizi potencialnih posledic".

Zgodba je aktualizirana z napovedjo Hrvaške in Srbije, da bosta od naslednjega leta ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka.

Za vojaškega analitika Aleksandra Radića bi morala Črna gora "slediti" politiki drugih regionalnih držav.

- Zdaj pač nimate izbire. Sledite potezam, ki so že bile narejene... Črna gora je v valu, v katerem mora nekaj ukreniti, zato je bolje, da to stori pravočasno, kot da zamuja - pravi Radić.

Črna gora je obvezno služenje vojaškega roka ukinila leta 2006, istega leta, ko je na referendumu obnovila neodvisnost. Enajst let kasneje je postala članica Nata.

- Odločitev o vrnitvi obveznega vojaškega roka je na državah članicah, v tem primeru Podgorice.

Približno tretjina članic Nata ima neko obliko obveznega vojaškega roka, nekatere zaveznice pa razmišljajo, da bi storile enako - pravi uradnik zavezništva na vprašanje RSE, kako v Natu gledajo na to možnost.

Dodaja, da Nat ne predpisuje obveznega vojaškega roka.

- Način, kako se vojaški kader zaposluje in zadržuje (v službi), je odločitev posameznih držav. Pomembno je, da imajo zaveznice še naprej sposobne oborožene sile za zaščito našega ozemlja in prebivalstva - poudarja ta uradnik.

V tem pogledu, kot je dejal, v Natu cenijo stalni prispevek Črne gore k skupni evroatlantski varnosti.

Na Hrvaškem, članici Nata od leta 2009, naj bi od januarja naslednjega leta steklo obvezno služenje dvomesečnega vojaškega roka, ki je bil doslej prostovoljen.

Tudi Srbija, ki je vojaško nevtralna, se je odločila, da prostovoljni vojaški rok zamenja z obveznim. Uveljaviti naj bi se začel septembra in trajal 75 dni.

Radić pravi, da čas sprejemanja odločitev na Hrvaškem in v Srbiji kaže, da ti dve državi še vedno gledata druga na drugo postrani.

- In če ena naredi potezo, ki vodi v vojaško krepitev, potem to stori tudi druga - dodaja Radić.

Navaja tudi primer, da sta obe državi v okviru modernizacije vojske kupili francoska bojna letala Rafale.

- Očitno je, da se spremljata tudi pri odločitvi o služenju vojaškega roka - poudarja Radić.

Tudi Kosovo bi enako

Sogovornik RSE dodaja, da je tudi Kosovo izrazilo namero, da uvede obvezno služenje vojaškega roka.

- Tam obstaja močna politična opredelitev za to, ki temelji na nacionalizmu in prepoznavanju srbskega dejavnika kot tveganja. Pri njih bo lahko pridobiti javno mnenje za takšno idejo - navaja Radić.

Opozarja, da se bo podobno kot v Črni gori najverjetneje tudi v Severni Makedoniji odprlo vprašanje vrnitve vojaškega roka.

- In verjetno bo potezo za potezo tudi Severna Makedonija prišla pred izbiro, da uvede obvezno služenje vojaškega roka - so Radićeve besede.

Menil je, da je poseben primer Bosna in Hercegovina zaradi odnosov med entitetama Federacijo in RS.

Radić pravi, da bi bila vrnitev vojaškega roka v BiH dodatno kompleksno vprašanje, saj bi "na tak mehanizem gledali kot na potencialno ustvarjanje podlage za mednacionalni konflikt v tem zapletenem mozaiku treh konstitutivnih narodov in daytonske dediščine".

- Mislim, da bo tam služenje vojaškega roka ostalo tabu tema - sklepa Radić.

V Črni gori so po ukinitvi obveznega pred petimi leti odprli možnost prostovoljnega služenja roka. Traja tri mesece in odpira možnost zaposlitve v Vojski Črne gore, ki šteje približno 2.400 pripadnikov.

Prehod na obvezno služenje vojaškega roka je kompleksno vprašanje, so navedli na ministrstvu za obrambo za RSE.

"To zahteva resno analizo vseh vidikov, vključno s potencialnimi ekonomskimi stroški, vplivom na izobraževanje in zaposlovanje mladih ter etičnimi in moralnimi stališči državljanov," so sporočili.

Dodajajo, da so potrebna tudi javna posvetovanja, ki bi vključevala predstavnike mladih, strokovno javnost, nevladne organizacije...

Pomemben člen pri sprejemanju odločitve je tudi Generalštab Vojske Črne gore, ključna vojaška institucija, zadolžena za izvajanje te politike.

Ti bi, kot navajajo z ministrstva, pripravili argumente za sprejetje končne odločitve na politični ravni.

Sicer v Črni gori z vojsko poveljuje predsednik države na podlagi odločitev Sveta za obrambo in varnost, v katerem so poleg njega še predsedniki vlade in skupščine.