Po 33 letih od storjenega zločina: V soboto kolektivna dženaza za deset nedolžnih žrtev vasi Žulja

(Patria) - Kolektivna dženaza za devet žrtev zločina, storjenega nad civilnim prebivalstvom vasi Žulja, in eno iz Vranjevića bo potekala v soboto, 14. junija, v novoformiranem haremu mučenikov.

Dženaza molitev bo vodil reisul-ulema IZ v BiH Husein-ef. Kavazović, udeležbo pa so potrdile številne delegacije in uradniki iz javnega in političnega življenja v Bosni in Hercegovini.

Po 33 letih čakanja in iskanja resnice ter devetih letih oklevanja, ali naj pokopljejo fragmente identificiranih delov telesa ali počakajo, dokler pristojni državni organi ne najdejo celotnih okostnih ostankov žrtev, so se družine Ćatić, Mravić, Pirušić in Bašić odločile, da bodo, kot je to pogosto primer tudi v Srebrenici, na ta način označile grobove svojih najdražjih: Mehe (Alije) Ćatića, Mehe (Muje) Ćatića, Ibri (Jusufa) Ćatića, Ibri (Muje) Pirušića, Muje (Smaila) Zolja, Salke (Alije) Ćatića, Smaje (Mustafe) Ćatića, Rame (Selima) Ćatića, Šaćira (Jusufa) Mravića in Hakije (Smaje) Bašića.

- Gre za fragmente kosti devetih oseb, eno ali dve koščici - nobene cele kosti - ki so bile ekshumirane iz jame Lipovača v bližini Nevesinja. Identiteta je bila s pomočjo DNK analize potrjena leta 2016.

Glede na to, da smo mi pred desetimi leti vedeli, o kom gre, nismo želeli opraviti pokopa, ker smo menili, da bo tožilstvo še manj delalo.

Ko smo videli, da glede tega skoraj nič ne delajo, smo se odločili organizirati to dženazo - poudarja Amir Ćatić, predsednik Odbora za izgradnjo harema mučenikov v Žuljih.

V vasi Žulja so vojaške formacije JNA in Vojske RS 14. junija 1992, četrtega dne Kurban-bajrama, nezakonito zajele 37 prebivalcev te vasi, večinoma starejših, žensk in otrok, in jih odpeljale v taborišče v Nevesinju, po čemer se jim je izgubila vsaka sled.

V preteklih letih so bili najdeni posmrtni ostanki treh ubitih žensk, medtem ko o usodi 22 preostalih še vedno ni nič znanega.

V pripravi na kolektivno dženazo so vaščani vasi Žulja šest mesecev pridno delali na izgradnji kompleksa harema mučenikov.

Opravili so vse potrebne priprave zemljišča, obzidja harema mučenikov, ob katerem so zgradili tudi majhen park, na čelu katerega so postavili konzervirane ostanke porušene mošeje in jambore z državnimi zastavami.

- To nam bo pomenilo, da bomo lahko šli za Bajram, prebrali Fatiho svojim najdražjim, čeprav bo v grobu le ena kost. Občutki so vznemirjeni, saj 33 let čakamo, da država, za katero smo se borili, nekaj naredi.

Mislim, da bi tožilstvo lahko učinkovito storilo. Vsi vemo, da je to storila "Nevesinjska brigada" Vojske RS, v kateri so bili tudi naši sosedje. Ko se dan dženaze bliža, je vse težje nositi čustva - pravi Amir.

Pri izgradnji harema mučenikov v Žuljih so poleg vaščanov pomagali tudi njihovi prijatelji, gospodarski subjekti, mesto Mostar in uradniki, ki so jim pošiljali prošnje za podporo.

Angažma in trud, ki sta ju vložila za ureditev harema mučenikov, sta družinam žrtev zločina na posreden način vrnila nujno potrebno dimenzijo dostojanstva.

Ismet Ćatić, ki bo pokopal najdene dele telesa svojega očeta, meni, da je to eden od načinov, kako se lahko oddolžijo svojim najdražjim.

- Za nas je nepopisno to, da bomo imeli kam priti in prebrati Fatiho - pravi Ismet.

Glede na to, da je to tudi edini ločen harem mučenikov v okolici Mostarja, vaščani vasi Žulja upajo, da bo v mirnejših družbenih okoliščinah tudi kraj, ki ga bodo obiskovale izobraževalne ustanove, učenci in študenti, ter da bodo na tem primeru spoznavali pomembne lekcije iz neposredne preteklosti.

- Ni prvič, da je ta vas stradala. Strada je tudi leta 1943, ko je bilo ubitih približno deset nedolžnih vaščanov. Ta harem bo služil kot opomnik, da se to nikoli in nikomur več ne ponovi - poudarja Ismet.

Ob tej priložnosti skupne dženaze je mesto Mostar 14. junij razglasilo za Dan žalosti.

Kolektivno dženazo, v čigar protokolu je predviden sprejem krste in odhod proti kraju pokopa na Trgu Musala ob desetih, organizira Združenje civilnih žrtev vojne mesta Mostar, na čelu katerega je predsedujoči mestnega sveta Đani Rahimić.

Dženaza-namaz bo potekala v Žuljih ob 12. uri, predvidena pa so nagovora mostarskega muftija Salem-ef. Dedovića in reisul-uleme IZ v BiH Husein-ef. Kavazovića.