Nakić o sodbi, da je VM diskriminiralo Bošnjake: Dokazali smo resen vpliv politike v operativno delo varnostnih agencij

Pogovarjala se: A. Čorbo-Zećo

Potem, ko je bila v javnosti objavljena informacija, da je Sodišče BiH izdalo prvostopenjsko sodbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je nekdanji visoki policijski uradnik Uprave policije MNZ Kantona Sarajevo Mirsad Đelilović diskriminiran s strani Sveta ministrov BiH na nacionalni osnovi, kot Bošnjak, v razpisnem postopku za izbiro in imenovanje vodij in namestnikov vodij agencij za izvrševanje zakonov na ravni BiH, smo kontaktirali njegovega odvetnika Alena Nakića, ki je v pogovoru za Patrijo potrdil navedeno informacijo.

Poudaril je, da izdana sodba predstavlja dosleden izraz načela o diskriminaciji, ki izhajajo iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini.




V zvezi s tem nam je odvetnik Nakić potrdil, da so bili dokazi diskriminatornega ravnanja, tako objektivne kot subjektivne narave, neizprosni.

Navedeno še posebej zato, ker je bilo v postopku pred institucijo Varuha človekovih pravic, ki je predhodil sprožitvi pravdnega postopka, diskriminatorno ravnanje do gospoda Đelilovića že dokazano. Na žalost je Svet ministrov BiH priporočilo Varuha v celoti prezrl.

„Kolikor sem bil vesel uspeha v zadevnem postopku, sem hkrati razočaran nad dejstvom, da se je v postopku poskušalo braniti kot zakonito, da je en in isti seznam osnova za imenovanje vodij in namestnikov iz vrst srbskega in hrvaškega naroda, medtem ko so bili bošnjaški kandidati izločeni brez odločitve o razveljavitvi razpisa in razpisa novega razpisa za njihova mesta.

Ta pojav kaže na resen vpliv politike v operativno delo agencij za izvrševanje zakonov, kar je po samem zakonu prepovedano.

To kaže na pripravljenost, da se izbirajo vodje, ki so politično primerni določenim političnim in etničnim opcijam, ne pa tisti, ki so dosegli najboljše rezultate v razpisnem postopku,“ poudarja Nakić.

Prav tako je sodišče v sodbi navedlo, da takšno ravnanje predstavlja hudo kršitev predpisov, ki urejajo izbiro in imenovanje vodij agencij za izvrševanje zakonov.

„Ob opisanem stanju stvari je edina možnost dejansko bila ugotovitev diskriminacije in odškodnina, tako da položaji tistih, ki so bili izbrani v izvedenem razpisnem postopku, medtem ko prejšnji ni bil razveljavljen, niso ogroženi,“ opozarja Nakić.

Vendar bo zadeva Đelilović v pravnih analih ostala zapisana kot prvi primer dokazane diskriminacije Bošnjakov na nacionalni osnovi in to v enem najpomembnejših segmentov družbe, tj. v varnostnem segmentu.

V zvezi s tem Nakić posebej poudarja, da ob opisanem stanju stvari zadevna ugotovitev in dosoditev odškodnine predstavljata minimalno zadoščenje, pri čemer je polno lahko doseženo le z odpravo mehanizmov diskriminacije, da Bošnjaki, pa tudi Hrvati in Srbi, ne bi prišli v položaj, da bi jih Svet ministrov BiH diskriminiral na nacionalni osnovi, kot je bilo to storjeno gospodu Mirsadu Đeliloviću.