Nakba: Najžalosniji dan za Palestince

SARAJEVO, (Patria) - Dneve pred najžalosnejšim dnem, Nakbo, so Palestinci preživeli na meji z Izraelom v protestih. Vsako leto, 15. maja, obeležujejo Dan Nakbe – spomin na dogodke, ki so Palestince pustili brez domov. Beseda „nakba“ pomeni katastrofa, piše BBC.

Ime Nakba izvira iz dni prvih arabsko-izraelskih spopadov, ki so se začeli 15. maja 1948, dan po tem, ko je Izrael razglasil neodvisnost. Britanski mandat nad Palestino se je takrat iztekel.

Večina Arabcev, ki so živeli na teh območjih, je zapustila regijo. Del jih je pregnalo izraelske sile med vojno. Stotine tisočev ljudi je bilo razseljenih leta 1967, ko so se začeli arabsko-izraelski spopadi na območju Zahodnega brega in Gaze.

Nihče od teh ljudi, vključno z njihovimi potomci, se ni smel vrniti.

Razseljevanje je vodilo do večletnih nemirov.

Danes je na svetu približno pet milijonov Palestincev, ki jim je Organizacija združenih narodov dodelila status beguncev. Živijo v Jordaniji, Gazi, na Zahodnem bregu, v Siriji, Libanonu in vzhodnem Jeruzalemu.

Tretjina beguncev živi v begunjskih taboriščih.

Vsako leto se Palestinci zberejo, da bi obeležili Nakbo, simbol izgube domov.

Zborovanje je spremljala napetost. Leta nazaj so na Dan Nakbe napetosti z Izraelom eskalirale v nasilje.

Vrnitev razseljenih Palestincev je glavni zahteva Palestine. Pozivajo se na resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 1948.

- Beguncem, ki želijo vrniti domov in mirno živeti s sosedi, je treba to omogočiti v najkrajšem možnem času – piše v resoluciji.

Izrael pravi, da je to nemogoče, saj bi vrnitev petih milijonov ljudi preplavila državo, v kateri trenutno živi 8,5 milijona prebivalcev.

Izrael in Palestina sta se strinjala, da se vprašanjem beguncev posvetita ob koncu pogajanj. Vendar pa so tudi mirovna pogajanja sama po sebi dolgotrajna.