Največji del deviznih rezerv CBBiH je v evrih

Poleg primarne vloge centralnih bank pri vodenju monetarne politike in izdajanju denarja je ena od  zelo pomembnih funkcij v kontekstu njihovega celotnega mandata tudi upravljanje deviznih rezerv, poroča bh. novinarska agencija Patria.

Obstajajo različite definicije pojma devizne rezerve (angl. Foreign Exchange Reserves, nem. Devisenreserven), vsem pa je skupno, da devizne rezerve predstavljajo devizna sredstva (sredstva), ki so pod nadzorom monetarnih oblasti (najpogosteje centralne banke določene države, v redkejših primerih pa ministrstva za finance). Po definiciji Mednarodnega denarnega sklada (MDS) devizne rezerve predstavljajo tujo aktivnost, ki je pod nadzorom monetarne oblasti in ji je na voljo za neposredno financiranje neravnovesij plačilne bilance ali posredno uravnavanje neravnovesij z intervencijami na deviznem trgu z namenom vplivanja na višino tečaja domače valute ter za druge namene. Med drugim devizne rezerve služijo zagotavljanju mednarodne likvidnosti države, uresničevanju nalog monetarne politike in lažjemu dostopu do mednarodnih kapitalskih trgov.

VLOGA DEVIZNIH REZERV

Konkretneje gledano imajo devizne rezerve naslednji namen:

- Služijo za intervencije na deviznem trgu, pri čemer vplivajo na gibanje deviznega tečaja domače valute in posredno vplivajo na ohranjanje tržnih razmer;
- Služijo za plačevanje blaga in storitev v tujini, zlasti v situacijah, ko obstajajo težave pri zagotavljanju zunanjega financiranja;
- Lahko se uporabijo tudi kot nujna likvidnostna podpora posameznim sektorjem države, najpogosteje bankam;
- Služijo kot podpora tujim vlagateljem, oziroma devizne rezerve krepijo zaupanje vlagateljev v sposobnost gospodarstva države, da bo sposobno poravnati svoje obveznosti v primeru valutnih kriz;
- Uporabljajo se tudi za potrebe plačevanja zunanjega dolga države, oziroma se lahko obravnavajo v kontekstu operacij upravljanja zunanjega dolga države;
- Predstavljajo podporo celotni monetarni politiki države ter upravljanju likvidnosti države itd.

Način uporabe deviznih rezerv je odvisen od monetarne politike, ki se izvaja v posamezni državi. Izbira monetarne politike v veliki meri določa tudi delovanje centralne banke, s tem pa sistem upravljanja, namene oziroma uporabo deviznih rezerv. V skladu z navedenimi nameni CBBiH drži devizne rezerve predvsem kot podporo domači valuti, kar izhaja iz aranžmaja valutnega odbora (angl. Currency Board) kot modela monetarne politike, ki jo v skladu z Zakonom o Centralni banki izvaja CBBiH.

Devizne rezerve v širšem smislu, poleg deviznih sredstev pod nadzorom centralne banke, zajemajo tudi devizna sredstva poslovnih bank rezidentov te države. Ko se razpravlja o deviznih rezervah, se običajno misli na devizne rezerve v ožjem smislu, torej tiste, s katerimi upravlja centralna banka. Ohranjanje deviznih rezerv, torej valut drugih držav, omogoča ohranjanje stabilnega tečaja domače valute in zmanjšuje učinke morebitnih ekonomskih šokov. Poseben primer so centralne banke euroobmočja, članice ECB, ki del deviznih rezerv držijo tudi v domači valuti, torej v evrih. Zgodovinsko gledano so devizne rezerve pridobile na pomenu po opustitvi zlatega standarda sredi prejšnjega stoletja.

UPRAVLJANJE DEVIZNIH REZERV V BIH

MDS navaja, da so cilji upravljanja deviznih rezerv zagotoviti, da adekvatnost deviznih rezerv prispeva k uresničevanju drugih ciljev, da sta likvidnostno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje pod ustreznim nadzorom, ter da ob spoštovanju omejitev likvidnostnega in drugih tveganj zagotovi generiranje razumnih prihodkov od naloženih sredstev v srednjem in dolgem roku.

V skladu z navedenimi cilji in načeli je z Zakonom o Centralni banki Bosne in Hercegovine določeno, da je ena od temeljnih nalog CBBiH, ki se izvaja pod nadzorom njenega Upravnega sveta, da varno in donosno hrani in upravlja uradne devizne rezerve. 

Proces upravljanja deviznih rezerv v CBBiH poteka na treh ravneh: (1) strateški – Upravni svet/odbor, (2) taktični – Investicijski odbor in (3) operativni – organizacijske oblike CBBiH, pristojne za posle upravljanja tveganj, bančništva ter monitoringa in analiz. Upravni svet odobri Smernice CBBiH o upravljanju deviznih rezerv, ki določajo vrsto in raven tveganja, ki ga je CBBiH pripravljena sprejeti, ter diskrecijski prostor za taktično in operativno raven. Investicijski odbor usmerja proces upravljanja deviznih rezerv v okviru Smernic in sprejema Operativna pravila o investiranju. Organizacijske oblike Centralnega urada Centralne banke, pristojne za posle investiranja deviznih rezerv, upravljanja tveganj, monitoringa in analiz, morajo delovati v skladu s smernicami, ki jih je sprejel Upravni svet, in v skladu z operativnimi pravili, ki jih je sprejel Investicijski odbor. V okviru teh parametrov pristojni oddelek odloča, katere finančne institucije in instrumente bo operativno izbral za investiranje deviznih rezerv, o čemer redno poroča in obrazloži razloge svojih odločitev Investicijskemu odboru.

CBBiH investira devizne rezerve predvsem v vrednostne papirje držav euroobmočja z najvišjo kreditno oceno in depozite pri izbranih centralnih bankah v euroobmočju, banki BIS ter pri izbranih poslovnih tujih bankah z visoko kreditno oceno, pri čemer upošteva omejitve naložb v posamezno državo in posamezno poslovno banko, kar pomeni, da so dominantni načeli varnost in likvidnost, pa tudi donosnost. Poleg navedenega je v portfelju deviznih rezerv CBBiH v manjšem obsegu zastopano tudi monetarno zlato.

Glede adekvatnosti strukture in obsega deviznih rezerv obstajajo različne teorije, na spletni strani MDS pa je navedeno, da ne obstaja univerzalno veljavna mera za oceno adekvatnosti deviznih rezerv. Velikost potrebnih deviznih rezerv je odvisna od več dejavnikov, najpomembnejša pa sta raven pričakovanih plačil v menjavi blaga in storitev s tujino ter kratkoročno gibanje kapitala.

Zelo pomembno je, da ima vsaka država ustrezen oziroma adekvaten nivo deviznih rezerv. Čeprav v teoriji in praksi ne obstaja enoten pogled na to, kolikšne naj bi bile devizne rezerve, so se do danes izoblikovali določeni kazalniki, ki kažejo na potrebno oziroma primerno raven deviznih rezerv. Po teh kazalnikih je optimalna raven deviznih rezerv tista, ki omogoča naslednje:

Tromesečno kritje uvoza v državo – kar predstavlja zavarovanje pred morebitnimi šoki na tekočem računu države,
Od 5 % do 20 % kritja denarnega agregata M2 (gotovina v obtoku in sredstva na transakcijskih računih), saj se s tem ohranja zaupanje javnosti v domačo valuto
Kritje vseh dolžniških obveznosti države, ki zapadejo v naslednjih dvanajstih mesecih, s čimer se zagotovi poravnava zunanjih obveznosti države v primeru prekinitve kapitalskih prilivov v državo iz tujine.

Glede na to, da CBBiH posluje po načelu valutnega odbora in da je domača valuta KM vezana na evro, je razumljivo, da se največji del deviznih rezerv CBBiH hrani v evrih. Po drugi strani pa večina centralnih bank na svetu ima večjo valutno diverzifikacijo deviznih rezerv.

Poleg plačil v tujino na velikost deviznih rezerv CBBiH vplivata nakup in prodaja konvertibilne marke. Po Zakonu o Centralni banki mora biti CBBiH pripravljena na zahtevo poslovne banke in druge pooblaščene finančne institucije v Bosni in Hercegovini brez omejitev kupovati in prodajati konvertibilno marko za evro po uradnem deviznem tečaju, ki je prav tako določen z Zakonom o centralni banki BiH, po katerem en evro znaša 1,955830 konvertibilnih mark, oziroma ena konvertibilna marka znaša 0,511292 evra.

Ko govorimo o nakupih in prodajah KM, to pomeni pogled s stališča CBBiH. Tako prodaja KM pomeni, da CBBiH določeni domači poslovni banki proda KM, v zameno pa prejme EUR ali drugo tujo valuto, kar pomeni, da se v bilanci CBBiH poveča vrednost tuje valute, oziroma neposredno pride do povečanja deviznih rezerv. Na drugi strani nakup KM pomeni, da CBBiH kupi KM od določene poslovne banke in v zameno isti da evre ali drugo tujo valuto, s čimer pride do zmanjšanja deviznih rezerv CBBiH.