Najstarejša mošeja v Nemčiji se nahaja v Berlinu: Med vojno je nudila zatočišče beguncem iz BiH

(Patria) - V berlinski občini Wilmersdorf se nahaja najstarejša mošeja v Nemčiji. Zato jo imenujejo tudi Wilmersdorfska mošeja.

Med vojno v BiH je ta bogomolja nudila zatočišče tudi vernikom, ki so se naselili v Berlinu.

Pred mošejo na Briennerstraße je ob petkih velika gneča. Dragoceni avtomobili z diplomatskimi tablicami so parkirani povsod naokoli, vozniki potrpežljivo čakajo na vrnitev diplomatov, ki prihajajo na džumo.

A precej vernikov prihaja tudi peš. Mošeja je polna, zato molijo tudi pred njenimi vrati. Hutba imama se sliši tudi zunaj, tako da se mimoidoči ustavljajo in pokukajo čez ograjo, piše Deutsche Welle.

Verniki ne želijo odgovarjati na kakršna koli vprašanja. Pravijo, da želijo le izpolniti svojo versko dolžnost.

Pred molitvijo gredo za kratek čas v prostore za umivanje (vudu). Nekateri so pripeljali tudi svoje majhne otroke.

Najstarejša nemška mošeja je danes uradno islamska bogomolja muslimanov iz Pakistana, ki pripadajo skupnosti Ahmadija, ustanovljeni v Indiji v 19. stoletju.

"Lahore Ahmadiyya" je njeno današnje ime, vendar vanjo ob petkih prihajajo verniki različnih narodnosti.

"Ljubezen do vseh, sovraštvo do nikogar", je uradni slogan tega islamskega smeri.

Njegovi zagovorniki trdijo, da je bil ustanovljen pod božjo navodili z namenom, da "pomladi islamski moral in duhovne vrednote, spodbuja medverski dialog in si prizadeva popraviti napačno razumevanje islama na zahodu, zagovarja mir, strpnost, ljubezen in razumevanje med privrženci različnih ver".

To so bili tudi osnovni motivi muslimanov, ki so v Berlin prišli daljnega leta 1920 iz pokrajine Lahore v Indiji in skupaj z nemškimi muslimani ustanovili Nemško-muslimansko društvo.

Kmalu zatem, leta 1924, se je po načrtih berlinskega arhitekta K. A. Hermanna začela gradnja mošeje, zgrajene v slogu indo-islamske, tako imenovane mogulsk arhitekture, v slogu katere je bil zgrajen tudi sloviti Tadž Mahal v Indiji.

Zato berlinsko mošejo nekateri imenujejo tudi miniatura Tadž Mahala. Morda je to pretirana pohvala, toda lepa zgradba z dvema visokima minaretoma in kupolo je vsekakor zelo uspešna arhitekturna stvaritev.

Berlinska mošeja je bila dokončana in slovesno odprta 23. marca 1928. Njen prvi upravitelj je bil pisatelj Hugo Marcus, Jud, ki je prestopil v islam in kljub temu ostal član berlinske judovske skupnosti.

V tistem času je bil velik del članov mošeje prav judovskih spreobrnjencev. Januarja 1934. so se v njej začele opravljati tudi verske poroke, prvi par sta bila Abdullah Dayer in Fatima Adaresh iz Berlina.

Kratko zatem, 30. januarja 1933., je predsednik Weimarske republike Paul von Hindenburg imenoval Adolfa Hitlerja za kanclerja.

Nacisti so začeli natančno spremljati delo mošeje, obtoževali so jo dajanja zatočišča Judom.
Hugo Marcus beži v Švico, Adolf Hitler pa leta 1941 povabi jeruzalemskega velikega muftija, Mohammeda Amina al Husseina v Berlin.

Antisemit Al Hussein upa na Hitlerjevo podporo v boju proti ustanovitvi judovske države na območju tedanje Palestine.

V uličnih bojih v Berlinu ob koncu druge svetovne vojne so sile Stalinove Rdeče armade poškodovale mošejo, saj so streljale na Hitlerjeve vojake, ki so se branili z minaretov.

Leta 1948 so zavezniki odločili obnoviti Wilmersdorfsko mošejo ob finančni pomoči skupnosti Ahmadija iz Združenih držav Amerike.

Svoja vrata ponovno odpre 24. junija 1952, spet kot ahmadija-mošeja.

En del vojnih beguncev, ki so ob začetku vojne v BiH našli zatočišče v Berlinu, je tukaj prav tako opravljal svoje verske obveznosti pod vodstvom efendije Ahmeta MaIkića.

Tudi danes ta bogomolja stoji za načeli, zaradi katerih je bila ustanovljena, predvsem negovanje medverskega dialoga.

Redno sodeluje na prireditvah, kot je Dan odprtih mošej, ki tradicionalno poteka v Nemčiji na dan nemške enotnosti, 3. oktobra.

Takrat so njeni prostori čez cel dan še bolj polni kot ob petkih med džumo.