NAPOVEDUJEJO SE ZAMENJAVE IN PRISILNE ODPRAVE Policijske agencije in OSA del volilnega plena, o depolitizaciji ni govora

(Patria) - Imenovanje vodij v treh državnih policijskih agencijah, Direkciji za koordinacijo policijskih organov, Državni agenciji za preiskave in zaščito ter Službi za mejno policijo BiH, že mesece poteka, saj se čaka na politični dogovor o oblikovanju oblasti. Čeprav so najbolje uvrščeni kandidati že znani, so očitno novi načrti na političnem prizorišču ustavili tudi ta proces. Ni pomembno, da so potekli mandati direktorjev in namestnikov ter da zakon ne dovoljuje tretjega mandata, saj so nekateri že dva mandata na istih položajih.     

Procesi izbire policijskih vodij so politizirani, celo če gledamo le zadnji akt glasovanja v svetu ministrov BiH. Ko se politične stranke dogovarjajo o razdelitvi resorjev, se v njih samoumevno štejejo policijske in Obveščevalno-varnostna agencija.

Sporazum, ki ga bo v imenu osmih strank (SDP BiH, Naša stranka, NIP, SBiH, NES, PDA, Za nove generacije in BHI Fuad Kasumović) podpisal Nermin Nikšić s predsednikom HDZ BiH Draganom Čovićem 25. novembra, se bo zavezal k „modernizaciji, depolitizaciji ter kadrovskemu in materialnemu izboljšanju dela varnostnih, obveščevalnih in policijskih organov v Bosni in Hercegovini, v skladu z veljavnimi ustavi v Bosni in Hercegovini“.

V državi, kjer se institucije, med njimi tudi policijske agencije, obravnavajo kot volilni plen in se delijo po nacionalnem ključu, o depolitizaciji ne moremo govoriti. Imenovanje članov neodvisnega odbora, ki izvaja postopek ocenjevanja kandidatov, je prav tako političen proces. Čeprav člani NO ne morejo biti člani političnih strank, je jasno, da jih predlaga politika, ki ji je blizu.

Na zadnji razpis za tri državne policijske agencije so se prijavila bolj ali manj znana imena, nekateri kandidati pa bi le zamenjali položaje in agencije. Leta in leta jih je imenovala politika.   

Vzemimo za primer Zorana Galića, direktorja Službe za mejno policijo BiH, ki je bil na tem položaju dva mandata, zdaj pa čaka na imenovanje za namestnika direktorja SIPA-e. Galić je bil pred dnevi uradno član delegacije HDZ BiH med obiskom v Zagrebu in je redni gost „srečanj politične družine HDZ“. Galić je v preteklosti uporabljal diplomo doktorja znanosti in se celo podpisoval s tem nazivom, a ker se je izkazalo, da je nelegalna, se je odločil ostati le diplomirani pravnik. Vendar pa preiskovalni organi s to diplomo niso obravnavali.   

Resnica je, da je tudi direktor OSA-e Osman Mehmedagić, ki mu je prav tako potekel mandat, blizu SDA in predsedniku SDA Bakirju Izetbegoviću, ki ga je med volilno kampanjo imenoval za „ankerja“, ki se ga trdno drži. Z njegovimi diplomami so se ukvarjali preiskovalni organi in sodišča.  

Če želita osmerica in HDZ BiH resnično depolitizirati policijske agencije, potem HDZ BiH nikoli več ne bo zahtevala položaja direktorja FUP-a. Od leta 2019 traja zaplet z imenovanjem direktorja, HDZ pa je vztrajal pri Zoranu Galiću. 

Če politika ne bi nadzorovala procesov in imela zvestih ljudi v policijskih agencijah, bi bili sami politiki lahek plen, kar pa v državi, kot je BiH, pomeni konec mnogih političnih karier, če bi pravna država delovala v polnem obsegu.   

„Če bomo oblikovali oblast na državni ravni, bomo zamenjali vodjo OSA-e. Osmerica ne bo ostala na čelu OSA-e. Ali bo pred tem aretiran – ni moja stvar, da govorim,“ je dejal Nermin Nikšić med gostovanjem na Face TV v začetku novembra. 

Podobno je trdil tudi Elmedin Konaković, predsednik NIP-a, s tem da je dodal, da se začenjajo tudi aretacije.

Vprašanje je, kako politika vnaprej napoveduje aretacije, razen če že ve, da bo imela nadzor nad policijskimi in pravosodnimi institucijami. Ali to ni nadaljevanje politizacije ali gre za „depolitizacijo s strani SDA“? Toda takrat se mora ta proces razširiti na tiste, ki so sestavljali oblast, to pa so bodoči partnerji osmerice.   

Seznam želja osmerice in HDZ-ja, in najverjetneje tudi SNSD-ja, je dolg, vendar v večini stvari neizvedljiv.