Gorski Karabah: Civilisti med prvimi žrtvami nove-starega konflikta

(Patria) – Armenske oblasti so sporočile, da je v bojih med silami Armenije in Azerbajdžana življenje izgubilo najmanj 16 oseb, okoli 100 pa je bilo ranjenih.

Predsednik Azerbajdžana trdi, da je bilo tudi civilnih žrtev.

Gorski Karabah je po etnični strukturi večinsko armenska regija na ozemlju Azerbajdžana, ki ni pod nadzorom vlade Azerbajdžana že od leta 1994, ko je Rusija posredovala pri miru med državama.

Od takrat sta obe strani vzpostavili in vzdrževali veliko vojaško prisotnost vzdolž demilitarizirane cone, ki ločuje regijo od preostalega Azerbajdžana. 

Sredi zaostrovanja bojev sta obe državi razglasili izredno stanje, kar pomeni, da je vojska prevzela civilno vlado.

Armenija trdi, da jo je prvi napadel Azerbajdžan, medtem ko vlada Azerbajdžana trdi, da je šlo za protiofenzivo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je izjavil, da je bila „agresija načrtovana“ in da predstavlja „veliko provokacijo, usmerjeno proti regionalnemu miru in varnosti“.

Ministrstvo za obrambo Armenije je sporočilo, da sta bila sestreljena dva helikopterja vlade Azerbajdžana, armenske sile pa naj bi zadele tri azerbajdžanske tanke.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je na varnostnem sestanku poročal o civilnih žrtvah izmenjave ognja.

– Vojaška provokacija Armenije je načrtovana provokacija. Za to so se dlje časa pripravljali. Imamo operativna spoznanja, da Armenija načrtuje novo vojno proti nam, je izjavil Alijev.

Oglasil se je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel – preko Twitterja je sporočil, da je „resno zaskrbljen“ zaradi situacije in da se mora „vojaško delovanje nujno ustaviti, da se prepreči nadaljnje zaostrovanje“.

Oglasila se je tudi vladajoča stranka Turčije, katere tiskovni predstavnik Omer Celik je preko Twitterja sporočil, da vrh stranke „ostro obsoja napad Armenije na Azerbajdžan. Armenija je ponovno izvedla provokacijo in ignorirala zakon“. Prav tako je zapisal, da se „Armenija igra z ognjem in ogroža regionalni mir“.

Euronews piše, da se je takoj odzval tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je po telefonu govoril z armenskim premierjem in izrazil „globoko zaskrbljenost“ zaradi spopada.

Nekdanji sovjetski republiki Armenija in Azerbajdžan nimata formalnih diplomatskih odnosov.

Sporna regija Gorski Karabah je postala del Azerbajdžana ob razpadu Sovjetske zveze, v procesu pridobivanja neodvisnosti nekdanjih republik.

Vendar pa je leta 1988 večinsko armensko prebivalstvo v tej regiji začelo množične proteste, s katerimi je zahtevalo združitev z Armenijo, kar je posledično privedlo do vojne na območju Gorskega Karabaha, ki je trajala do prekinitve ognja leta 1994, vendar mirovni sporazum nikoli ni bil podpisan.

Večina držav je regijo priznala kot ozemlje Azerbajdžana, OZN pa je leta 2008 sprejel resolucijo, s katero je to podprl, in pozval k umiku armenskih sil.

Tudi Evropski parlament je leta 2010 pozval k umiku armenskih sil, vendar pod pogojem, da se na sporno ozemlje napotijo mednarodne sile, ki bi nadzorovale ozemlje med prehodnim obdobjem.

Spopadi, ki so se ponovno začeli leta 2016, so imeli za posledico na stotine civilnih žrtev do prekinitve ognja, pri čemer je (ponovno) posredovala Rusija.