Nadškof Vukšić je na veliko noč v Sarajevu spomnil na vojne, umore in odgovornost pred Bogom

(Patria) - Središnje slovesno evharistično bogoslužje na praznik velike noči, v nedeljo, 5. aprila 2026, je v stolnici Srca Jezusovega v Sarajevu vodil vrhbosanski nadškof metropolit mons. Tomo Vukšić v sodelovanju s provincialom Frančiškanske province Bosne Srebrene fra Zdravkom Dadićem in rektorjem stolnice ter kanonikom preč. Markom Zubakom in desetimi duhovniki.

Pri bogoslužju je sodelovala številčna verniška skupnost, med njimi redovnice različnih kongregacij, pa tudi verniki, ki so prišli iz različnih krajev, da bi v sarajevski stolnici proslavili največji krščanski praznik – veliko noč.

Na začetku svete maše, po vstopni velikonočni pesmi, je nadškof Vukšić pozdravil zbrane in jih spodbudil k hvaležnemu spominu na skrivnost Kristusovega vstajenja ter k osebni duhovni prenovi.

V priložnostni pridigi je nadškof poudaril, da je praznik velike noči praznik, s katerim se krščanska skupnost s hvaležnostjo spominja jutra, ko je Marija Magdalena, prvi dan v tednu, zgodaj zjutraj, še v temi, prišla k Jezusovemu grobu in opazila, da je kamen z groba odstranjen. Pojasnil je, da razumevanje judovskega obeleževanja šabata dodatno osvetljuje evangeljski poročilo, saj si Jezusovi učenci zaradi predpisov in strahu niso mogli prej priti do groba.

Ob razlagi pomena praznega groba je poudaril, da je kamen na grobnici v takratni tradiciji pomenil končno zmago smrti, medtem ko njegovo premikanje pomeni povsem nasprotno resničnost – oznanitev zmage življenja nad smrtjo.

„Kamen, postavljen na vhod v grobnico, je v takratni tradiciji pomenil končno zmago smrti in nemoč izhoda pokojnika. Toda premaknjeni kamen zgodaj zjutraj prvega dne v tednu je imel povsem drugačen pomen: pokazal je prazen Jezusov grob, ki postane odprt, da bi drugi videli, da je prazen, s čimer je bila naznačena in vsem ljudem oznanjena zmaga življenja nad smrtjo,“ je dejal nadškof.

Nadaljeval je s spominom na biblijsko poročilo o stvarjenju človeka kot Božje podobe, pri čemer je poudaril dostojanstvo človeške osebe, ki v sebi nosi Božji odraz. Hkrati je opozoril, da se je človek z neposlušnostjo oddaljil od Boga, a da je po Kristusovem vstajenju odprta pot sprave. S sklicevanjem na nauk apostola Pavla je poudaril, da je Kristus „novi človek“, „duh, ki daje življenje“, ki omogoča prehod iz smrti v življenje in ponovno približevanje Bogu.

„Vstali Kristus je novi človek. On je novi človek, ker je živa in dejavna Božja podoba. Do konca in povsem. Jezus je novi človek, ker je On prvi človek na nov način in po tej svoji novosti je Jezus na začetku novega duhovnega potomstva. Podoba Boga, ki se je uresničila v Jezusu Kristusu, povsem presega tisto, ki je opisana v Knjigi Geneze,“ je poudaril nadškof in dodal, da je temeljni namen Kristusovega odrešenjskega dela, da bi „ljudje imeli življenje, in sicer v izobilju“.

Poudaril je tudi, da večno življenje se začne že na zemlji in da je človek poklican, da iz svojega življenja naredi „predprostor raja“, tako da živi v služenju življenju – tako časnemu kot večnemu.

Ob razlagi velikonočnega daru miru se je nadškof spomnil Jezusovih besed učencem: „Mir vam“, pri čemer je poudaril, da ta mir ni le odsotnost spopadov, temveč globok dar, ki prihaja iz Božjega srca in ki zdravi rane, premaguje strah in odpira človeka drugim.

"Ko se je Jezus po vstajenju prikazal svojim učencem, jih je pozdravil z besedami: 'Mir vam!' (Jn 20,19). Želel jim je mir, ki je vedno predvsem v službi življenja, nato pa tudi v službi vsakega človekovega napredka, varnosti, zadovoljstva in veselja. Mir je celo osnovni predpogoj vsega tega. Neposredno pred svojo muko in vstajenjem, v zadnjem govoru, ki ga je namenil svojim učencem, jim je Jezus dejal, da jim svoj mir daje in ga zapušča (prim. Jn 14,27), zdaj pa jih ob prvem prikazovanju z njim blagoslivlja in pozdravlja. Daroval jim ga je in ga zapustil kot blagoslov njim samim in kot nalogo v odnosu do drugih ljudi in sveta. Omenjeni Jezusov pozdrav: 'Mir vam!' ni le beseda tolažbe v trenutku strahu in negotovosti, temveč dar, ki prihaja neposredno iz Božjega srca. Kristusov mir ni le gola odsotnost spopadov ali minljivo ravnotežje moči med ljudmi. To je globok mir srca, spravljenega z Bogom, mir, ki zdravi rane, premaguje strah in odpira človeka bratu človeku. Takšen mir, utemeljen na zmagi ljubezni nad grehom, postane moč novega življenja in edini trden temelj vse resnične upanje," je poudaril nadškof.

V kontekstu sodobnih globalnih razmer je opozoril na številna vojna stradanja in se spomnil, da se po svetu trenutno vodi med 50 in 60 spopadov, vključno s tako imenovanimi „pozabljenimi“ vojnami. Poleg vojn je poudaril tudi druge grožnje življenju in človeškemu dostojanstvu, kot so umori nerojenih otrok, stradanja migrantov in beguncev, trgovina z ljudmi ter krivice, ki prizadenejo najbolj ranljive skupine družbe.

„Vsi ti so različni načini napada na človeško življenje ali na njegovo dostojanstvo. Vsi so v nasprotju z Jezusovim pravilom ljubezni in nikakor niso v skladu s naukom Cerkve o pravici vsakega človeka do življenja in dostojanstva,“ je opozoril nadškof.

Poudaril je, da Kristusovo vstajenje jasno sporoča, da je Bog na strani življenja in da nagrajuje tiste, ki ga varujejo, medtem ko obsoja tiste, ki ga ogrožajo. „Mnogi imajo moč začeti spopade, toda Jezus nam danes sporoča, da so najmočnejši tisti, ki so pripravljeni končati jih. Resnica je tudi, da mnogi imajo moč sprožiti nasilje, toda v nasprotju s tem je Jezusov nauk, da so od njih veliko močnejši tisti, ki varujejo in gradijo mir ter ščitijo življenje,“ je dejal.

Homilijo je zaključil s spodbudo k osebni odgovornosti pred Bogom, pri čemer se je spomnil, da bo vsak človek moral dati odgovor za način, kako je uporabil svoje življenje, moč in zaupane naloge.

Na koncu svete maše je nadškof Vukšić vsem navzočim, ki so bili resnično kesajoči, spovedani in okrepljeni s svetim obhajilom, podelil blagoslov s popolnim odpustkom.

Liturgično petje je animiral Stolni mešani zbor „Josip Stadler“, asistiral pa so bogoslovci Vrhbosanskega bogoslovnega semenišča pod vodstvom rektorja VBS preč. Ivana Rake, je objavila Katoliška tiskovna agencija.