Na KCUS-u brez čakalnih seznamov, v Splošni bolnišnici na operacijo kolka čakajo dve leti

Piše: Amra Varatanović

Čakalni seznam za operacijo kolka v Splošni bolnišnici „Prim. dr. Abdulah Nakaš“ je že skoraj zapolnjen za leto 2021. Iz Kliničnega centra Univerze v Sarajevu niso odgovorili na vprašanje o tem, koliko se na KCUS-u čaka na operacijo kolka.

Direktor Splošne bolnišnice Zlatko Kravić je večkrat poudaril, da se je število pacientov v tej bolnišnici povečalo, zlasti pri operacijah na sekundarni ravni zdravstvenega varstva (operacija kile, žolča, slepiča...), potem ko je na čelo KCUS-a januarja 2016 prišla Sebija Izetbegović. Pacienti, ki potrebujejo te operativne posege, se s KCUS-a zelo pogosto pošiljajo v Splošno bolnišnico, s čimer se razbremeni KCUS, obremeni pa bolnišnica, ki ima precej manjši proračun kot KCUS. Prav izločanje za KCUS je bilo problematizirano tudi na Skupščini Kantona Sarajevo, kjer so poslanci izrazili nezadovoljstvo s storitvami na KCUS-u, pa tudi z vsemi težavami, na katere se pritožujejo pacienti.

Direktorica KCUS-a Sebija Izetbegović je večkrat izjavila, da ni čakalnih seznamov, vendar je pravo vprašanje, koliko operacij se opravi na Oddelku za ortopedijo KCUS-a in ali je prišlo do zmanjšanja opravljenih storitev. Po virih Patrije s KCUS-a se od sedmih dvoran, v katerih so nekoč opravljali operacije, zdaj najpogosteje operira v eni ali dveh dvoranah.

S KCUS-a je lani odšlo precejšnje število zdravnikov, med katerimi je več znanih ortopedov, kot so profesor Ismet Gavrankapetanović, profesor Mirza Bišćević, doktor Hasan Tanović, Semin Bećirbegović, Senad Maksić... Njihov prehod v Splošno bolnišnico je pritegnil tudi številne paciente, hkrati pa odprl vprašanje, koliko so ortopedi na KCUS-u pripravljeni opravljati najzahtevnejše operacije, ki so se prej izvajale pod vodstvom strokovnjakov svetovnega slovesa.

Čeprav na KCUS-u trdijo, da so zdravniki na Kliniki za ortopedijo pripravljeni na kateri koli operativni poseg, je očitno, da je odhod številnih zdravnikov vplival tudi na zaupanje pacientov.

Zadrega, ki traja že drugo leto po odhodu številnih zdravnikov s KCUS-a, najbolj vpliva na paciente in njihovo zdravje. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da niti tri polna leta „poskusnega obdobja“ zapiranja Klinike za urgentno medicino (KUM) na KCUS-u ob ponedeljkih in petkih po ukazu direktorice KCUS-a niso uradno določila „poti pacienta“. Kot je bilo to v številnih primerih, kar je potrdil tudi direktor Kravić, se pacienti iz Splošne bolnišnice zelo pogosto napotijo na KCUS, zlasti v primerih, ko je potrebna storitev na terciarni ravni zdravstvenega varstva. S tem se izgublja dragocen čas, povečujejo stroški, pacientov pa tako ali tako nihče nič ne vpraša.

Pot pacienta bi morala biti prednostna naloga Ministrstva za zdravje KS in ministrice Amele Sofić, s katero bi končno določili, da nujna medicinska pomoč odloča, kam pelje pacienta, ne glede na dan v tednu.